Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
vasi in celo znotraj samih inteligentov, ki je senčna stran sočasnega vzpona sloven- skega meščanstva. Jurčič pa ni bil le osrednji slovenski prozaist med koncem Bachovega absolutizma in ustanovitvijo Ljubljanskega zvona , temveč je do obdobja med obema vojnama veljal tudi za edinega avtorja tragedije Tugomer. Tone Smolej opisuje zgodbo o nameravani praizvedbi tragedije skoraj dve desetletji po Jurčičevi smrti. To je ljubljanski cenzor in policijski svetnik januarja 1900 – ne zadnjič – preprečil. Prepoved je aprila završala tudi v deželnem zboru, kjer je proti stanju cenzure na Kranjskem ostro nastopil eden osrednjih piscev po Jurčičevi smrti, Ivan Tavčar. Na primeru Tavčarjeve nekaj let starejše novele Soror Pia in tej skoraj sočasnega romana Marice Nadlišek Bartol Fatamorgana Mia Hočevar sledi literarni upodobitvi sprememb, ki so se v tem času tudi zaradi prodora seksologije dogodile na področju razumevanja romantičnega prijateljstva. Pri tem izpostavi lik Olge, s katerim je tržaška pisateljica pionirsko uvedla lik ženske, ki stopa v različno intenzivna homoerotična razmerja. Vzporedno z laičnim meščanskim pripovedništvom, ki je nagovarjalo vse raz- ličnejše publike, so seveda nastajala tudi besedila v starejših oblikah. Diana Košir v verskovzgojnih besedilih Antona Martina Slomška in Hijacinta Repiča – sodobnika Tavčarja in Nadlišek Bartol – sledi metaforiki, uporabljeni za opis telesnega kaznovanja, in jo postavlja v odnos z intenziteto njune argumentacije. Slomšek je bil sredi stoletja v opisih večkrat nazornejši, Repič pa je omembe tepeža omilil. Verskovzgojne teme najdemo tudi pri hrvaškem duhovniku slovenskega rodu Janku Barletu, čigar prispevke v slovenskih otroških revijah Vrtec in Angelček pod drobnogled vzameta Kristina in Barbara Riman. V Barletovem pisanju odkrivata idealizacijo vaškega življenja in krščanskih moralnih vrednot skozi umetniško preoblikovanje lastnih otroških spominov. Ob prevladujoči prozi in nekaj nabožnih pesmih se je Barle poskusil tudi v dramatiki. Osrednja tema treh iger, ki jih je objavil v Vrtcu ob koncu osemdesetih let, so ptice. V Vrtcu in Angelčku pa so na prelomu 19. stoletja svoje zgodnje pesmi objavljali tudi pesniki nove generacije, ki se je v literaturi in politiki hitro proiflirala kot opozicija tako nasproti klerikalnemu kot nasproti liberalnemu izročilu. Prihod te generacije na literarno prizorišče je tudi skoraj sočasen s pojavom slovenske socialdemokratske inteligence in politične stranke. Na primeru izbranih pesmi štirih pesnikov slovenske moderne, ki tematizirajo smrt, Jernej Kusterle v svojem prispevku razlaga spremembe, ki so od renesanse načenjale krščansko povezovanje smrti z večnim življenjem. Tako se v meščanskih stoletjih ni spreminjal le ideal lepega, temveč tudi konotacija smrti. To se zlasti pozna iz francoskega ifn-de-siècla, katerega nihilistična prenovitev metaforike je hitro našla odmev med dunajskimi literati. Drugi sklop zbornika sestavljajo študije o literaturi in umetnosti obdobja od propada velikih evropskih cesarstev v prvi svetovni vojni do razpada ZSSR. Prvo poglavje je namenjeno slovenskemu pisanju v času Kraljevine SHS oz. monarhične Jugoslavije. Tomaž Toporišič na primeru Trsta, ki se je iz kozmopolitskega večnacionalnega habsburškega pristanišča na prepihu različnih jezikov spreminjal v torišče italijanskega iredentističnega šovinizma, raziskuje razvoj umetnostnega avantgardizma okoli leta 1920. Med avantgardisti, povezanimi s Trstom, obravnava 10