Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 40_listanje:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630
40 Simpozij OBDOBJA kaže na deduktivno mišljenje lirskega subjekta, ki predstavlja hkrati dve naravi ene reči, dve nasprotni lokaciji, dva pola ali dve nasprotni lastnosti. Dualizem in dvojnost sta dimenziji sledi, ki se prikazujeta v obliki sence ali zrcalnega odboja. Senca je sled materialnega bivanja, ki priča o otipljivem, nazornem obstoju prvotnega bitja. V vsesplošnem razumevanju je človeška senca dokaz posredne prisotnosti, nastale izključno zaradi prisotnosti objekta ali subjekta, na katerega pade svetloba. Svetloba je torej tista, ki se nahaja v središču pozornosti kot nasprotje teme, senca pa je dokaz, sled odnosa med svetlobo in subjektom ali objektom. V pesmi Srce, ki ljubi, ljubi (Golob 2016: 25) subjekt govori o enem odnosu: »Zgodi se moja volja, veš, kaj delam, kaj delam ... / Da ni tvoje sence, da je vse sivo, utrujeno, dvodimenzionalno, / da te iščem, tipaje, kadar se ustrašim, kje si, kadar se zavem [...] kako te ljubim, ljubim, veš, kaj delam, / si nič ne moreva«, kjer je senca pogoj vrednotenja, hierarhizacije bitja. Neprisotnost sence je izenačena z neprisotnostjo ali pomanjkljivo, navadno, sivo, neintenzivno prisotnostjo, kot nasprotje njene prisotnosti – oblike izražanja intenzivnosti in avtentičnosti. Podobno je v pesmi Hobi (Golob »Aranžerji 2016: 14): animatorji / maškare in antropomorfne / pokveke / gremo gremo / v soncu stojite / in ne mečete nobene sence« neprisotnost sence pripisana tistim, ki ne dajejo iz sebe dovolj, da bi lahko doživljali in spreminjali svet. Po mnenju lirskega subjekta poezija »ni neumna (kot politika) / ni ho ho hobi«, njeno bistvo je: »gledati stvarem strmo / v oči tudi ko pravzaprav / predvsem ko bodejo / zahteva pač pogum skrb / prav nič naključen / smisel za humor / zagamano zagnanost skratka boj«, torej angažiranost, moč in pogum prodirati v bistvo, soočati se z resničnostjo. Šibkost je diskvaliifcirajoča: »kdor ga ne zmore / naj ne lazi za poezijo«, je sled pomanjkanja sence, tega, ki pomeni, je neprisotnost. Neprisotnost sence je pomanjkljivost, lastnost tistih, ki se ne angažirajo dovolj. Nasprotno pa so v pesmi (Golob 2016: Naravni zakon 21) (»samó ležita / sonce tiplje čeznju / dve telesi / sence, ki jih vzbudita / vzameta za čtivo / in jih razbirata / kaj ju še čaka / kar je, kar b’lo je in kar bo«) sence sledi preteklosti, tega, kar je aktualno, in napoved prihodnosti. Niso potrditev obstajajočega materialnega bitja v bolj nedoločeni obliki, temveč zapis temporalnega razumevanja sence kot sledi neprekinjenosti, udeležbe časa in prostora, nečesa, kar je obogateno s smislom. Nedoločenost in negotovost sta značilni tudi za prisotnost sence, na katero gledamo z distance. Senco v pesmi ukaj nekdo T(Golob 2016: 36–37) (»Nekdo teče proti nama / [...] Nekaj se nagne / [...] nekaj utrujenega / [...] Nekaj ima pomislek / [...] preseka zrak vzcveti ovene / to / nekaj / za njim se utrne blisk / odzven v svetlobi / [...] In nič ne more do naju [...]«) lirski subjekt najprej istoveti s človekom, potem z bitjem, ki se bliža, z nečim, kar se nagne, se upogne, misli in nato cveti in se odbija v svetlobi, kar je nekaj naravnega, a kljub temu ni sposobno priti do njiju. V tem delu senca določa sled intersubjektivnosti in možnost prekoračenja mej, ki orisujejo subjekte in objekte ter odločajo o prisotnosti razumevanja in njegovega pomanjkanja. Senca je torej nazorno znamenje prisotnosti ali neprisotnosti, ki je ostalo brez telesa. Ne glede na dejstvo in okoliščine prisotnosti sence sta pomenljiva njena delna neodvisnost od objekta (svetloba odloča o tem, kakšna je senca) ter več oblik njene 151
