Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 interaction between commentators. It also points to a lower intertextual complexity of socially unacceptable comments in comparison to socially acceptable ones. demonstrative pronouns, pragmatics, socially unacceptable discourse, hate speech, online comments 1 Uvod Spletna družbena omrežja so priljubljene komunikacijske platforme, kjer se tudi zaradi zabrisane meje med zasebnim in javnim (Splichal 2017) odpira prostor za družbeno nesprejemljivi diskurz (v nadaljevanju DND), ki ga opredeljujemo kot nespoštljivo, nestrpno, vulgarno in žaljivo komunikacijo ter vsakršno komunikacijo, ki spodbuja nasilje, sovraštvo ali diskriminacijo (Erjavec, Kovačič 2012). Z DND se od devetdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjajo številne discipline, še posebej pa raziskovalci na področju prava, psihologije, medijskih študijev in v zadnjem času (računalniškega) jezikoslovja (pregled v Motl, Bajt 2016). Namen tega prispevka je raziskati rabo kazalnih zaimkov in njihovo pragmatično vlogo v spletnih komentarjih, ki vsebujejo DND, pri čemer se posebej posvečamo primerjavi komentarjev, ki vsebujejo žaljivi diskurz (tj. družbeno nesprejemljivi in nespoštljivi, vendar nenasilni diskurz), in tistimi, ki vsebujejo nasilni diskurz (prim. Vehovar idr. 2020). Naša prejšnja raziskava (Pahor de Maiti idr. 2020) o oblikoslovni podobi DND je namreč pokazala, da so zaimki, še posebej kazalni, ena ključnih besednih vrst, ki zaznamujejo DND v razmerju do družbeno sprejemljivega diskurza (v nadaljevanju DSD). 2 Kazalni zaimki Skladnja predstavlja pomemben del vzpostavljanja besedilne kohezije (de Beau- grande, Dressler 1992). Raziskave so pokazale povezavo med jezikovno rabo in tvorci besedil, kot so njihove demografske, družbene, geografske in psihološke lastnosti (Snefjella idr. 2018), pa tudi povezavo z ideologijo, ki vpliva na različne jezikovne ravni, med drugim na skladnjo (van Dijk 2013). Eden od načinov udejanjanja besedilne kohezije je referenca (Halliday, Hasan 1976), ki je zunajbesedilna (eksoforična), če se nanaša na situacijski kontekst, ali besedilna (endoforična), če se nanaša na sobesedilo. Glede na mesto nanašalnice besedilno referenco delimo na anaforično, če gre za navezovanje na že omenjeni nanosnik, in na kataforično, če nanašalnica šele napoveduje nanosnik. Glede na uporabljena jezikovna sredstva pa referenco delimo na osebno (npr. z osebnimi zaimki), primerjalno (npr. s primerjalnimi prislovi) in kazalno (npr. s kazalnimi zaimki). Ta raziskava se osredotoča na kazalno besedilno referenco in kazalne zaimke, ki omogočajo usmerjanje prejemnikove pozornosti na izbrane elemente besedila. V slovenščini kazalne zaimke uvrščamo med pridevniške zaimke, ki pa imajo lahko tudi samostalniško rabo (npr. (1) To so kriminalci.).1 Znotraj pridevniških zaimkov so kazalni zaimki štirih vrst: lastnostni (tak(šen), tolikšen), vrstni (ta, tisti, oni), svojilni 1 Vsi primeri so vzeti iz preučevanih podkorpusov in navedeni dobesedno. 90