Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
SLOVENŠČINA – DISKURZI, ZVRSTI IN JEZIKI MED IDENTITETO IN FUNKCIJO Razmerja med jeziki, jezikovnimi zvrstmi in diskurzi se v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih bistveno spreminjajo. Med družbenimi procesi, ki vplivajo na spreminjanje jezikovne prakse, velja omeniti predvsem na eni strani globalizacijo z zavestjo o večkulturnosti, s katero se ne srečujemo zgolj na makro- oz. medjezikovni ravni, temveč tudi na mikro- oz. znotrajjezikovni ravni, in na drugi strani vedno večjo spremenljivost in lfuktualizacijo individualnih in kulturnih življenjskih prostorov in stilov, značilni za t. i. postmoderno družbo. Če se je torej posameznik tradicionalno umeščal v določeno družbeno skupino, ki ga je opredeljevala kot govorca zanjo značilne različice slovenščine, danes sočasno postaja član številnejših in raznovrstnih družbenih (socialnih, starostnih, poklicnih, interesnih, geografskih …) skupin. Z vstopom v vsako od njih v svoj osebni govorni repertoar sprejema nove jezikovne zvrsti, njihove različice in diskurze, ki v določenih vlogah in kontekstih postajajo njegovo identitetno sidro. Spreminjanje in spremenljivost jezikovnega okolja, v katerem različne zvrsti stopajo na področja, ki so bila v skladu s strukturalistično teorijo opredeljena kot prostor knjižnega jezika, ter v katerem se pojavljajo novi diskurzi in nove zvrsti, tako od »tradicionalnih« kot od »novih« družbenih skupin in njihovih govorov zahtevata ponovno vzpostavljanje, potrjevanje ali preurejanje razmerij, od posameznika pa vedno večjo občutljivost za izbiro ustreznega jezika, zvrsti in diskurza v raznovrstnih kontekstih. Marko Stabej v uvodnem prispevku Slovenščina, kontinuum tako ugotavlja, da norma oz. standard pomagata pri odločanju o tem, ali neka komunikacijska pojavnost sodi v množico (zvrst, diskurz, žanr), v katero se glede na sporočevalčev namen želi umestiti. To, ali jo bodo prejemniki vanjo tudi uvrstili, pa je odvisno ne zgolj od formalnih meril, temveč tudi od družbenih razlogov in spremenljivih okoliščin. Če želimo razčlenjevati jezikovni kontinuum, moramo torej upoštevati tako hitro spreminjajoče se jezikovne prakse kot večrazsežnost in večfunkcijskost vsakega govornega dogodka. V razpravah, zbranih v monografski publikaciji, smo zato skušali na novo pretresti razmerja med diskurzi, zvrstmi in jeziki v sodobnem slovenskem jezikovnem prostoru. Razmislek o tem, kako govorci z njihovo izbiro izražajo identiteto in uresničujejo različne funkcije, pa smo umestili na tipična področja osebnega, formalnega in javnega življenja, tako da so razprave razvrščene v pet poglavij: Slovenščina v medijskem prostoru, Slovenščina v znanosti, Slovenščina v šoli, Slovenščina v umetnosti ter Jezik kot izraz kolektivne in osebne identitete. S tem smo skušali jezikovno dogajanje in pojave umestiti v širši okvir, ki bi omogočil izhodišča za razmislek o potrebi po diskurzivni prožnosti ter kritični izbiri jezikov, diskurzov in zvrsti. V pogosto najbolj izpostavljenem prostoru medijev oz. javnega govora, name- njenega najširši, interesno, starostno in ideološko raznovrstni množici, se, kot kažejo razprave, jasno izraža spreminjanje sociolingvističnega položaja v zadnjih desetletjih 9