Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Podobno se kaže tudi pri slovenskih youtuberjih: nekateri poskusijo s snemanjem v angleščini in se na podlagi dejstva, da njihova vsebina ni dosegla želenega obsega ljudi, saj je angleško govoreči trg že prenasičen, odločijo za slovenščino, drugi pa po letih snemanja v slovenščini poskusijo tudi z angleščino. Funkcionalnost jezika torej ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak je rezultat izkušenj, relfeksije in presoje, na podlagi česar lahko določen govorec spremeni svojo jezikovno izbiro (Stabej 2019: 329). 2 Slovenščina na spletu V slovenskem jezikoslovju se pogosto preveč izpostavlja različnost knjižnega, torej pretežno pisnega, in govorjenega jezika, pisnost je namreč tista, ki zaradi knjižne tradicije opredeljuje slovenski knjižni jezik (Tivadar 2019: 300). Digitalizacija in sprememba javnega diskurza sta povzročili, da je tudi pisni jezik postal neknjižen oz. nestandarden, javno pa čedalje bolj podobno zasebnemu (Tivadar 2019: 303). Ob tem je vredno izpostaviti tudi prepočasno prenavljanje knjižne norme slovenščine, ki posledično spodbuja idealizacijo krajevnih govorov in narečij kot edinega pristnega, pravega in naravnega jezika (Stabej 2007: 24), pri tem pa se pozablja prvotni namen standardizacije jezika, tj. vsesplošno razumevanje. Mediji po eni strani družbo sooblikujejo in vplivajo na jezik, po drugi strani pa se tudi sami jezikovno prilagajajo, torej poustvarjajo jezik, za katerega predvidevajo, da je jezik posamezne ciljne skupine. Z demokratizacijo družbe in odprtjem medijskega prostora se je ideja, da bo v javnih položajih knjižni jezik prevladujoča izbira, začela razblinjati (Kalin Golob 2013: 201), regionalno obarvane govorice pa v javnem in medijskem sporazumevanju postajajo nevtralnejše oz. celo nemoteče (Stabej 2007: 19–20). Eno od načel na spletu je iskanje ustreznega naslovnikovega jezika, ki bo pomagal vsebino čim bolj približati ciljni publiki. Že na televiziji smo lahko priča temu, da govorci v razvedrilnih žanrih želijo z naslovnikom (vsaj navidezno) vstopiti v dialog prek zaslona in ga zato nagovarjajo z njegovim jezikom (Kalin Golob 2013: 202), YouTube pa ima v tem oziru prednost, saj za razliko od televizije, radia in časopisov (z redkimi izjemami, kot so klici v studio) dejansko omogoča tudi sočasno interakcijo z gledalci pri snemanju v živo in s komentiranjem. Čeprav se jezikovne izbire na družbenih omrežjih pogosto zdijo povsem nepremišljene, pa spretni ustvarjalci vsebin o njih začnejo razmišljati takrat, ko premišljena izbira lahko prinese večje število ogledov. Spletni medijski prostor, kjer posamezniki denar služijo z ogledi in kliki, se je – podobno kot oglaševanje (Kalin Golob 2013: 202) – povsem razbremenil žanrskih omejitev jezika. Pojavila se je t. i. virtualna jezikovna krajina (Šabec 2014: 395–401), o spletnem jeziku pa lahko razmišljamo tudi kot o jeziku, ki ni ne pisni ne govorjeni, temveč vsebuje značilnosti obeh (Erjavec, Fišer 2013: 109). O naslovih posnetkov na YouTubu in tudi o sami vsebini je smiselno razmišljati z vidika trženja. Med vso ponujeno vsebino mora ustvarjalec gledalca hitro prepričati, da v množici za ogled izbere ravno njegov videoposnetek. To se odraža tudi v jeziku – jezikovno uzaveščena izbira pogovornega izrazja je lahko zelo učinkovita, po drugi 80