Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 vezanih na sodobne medije. V besedilnem vzorcu P–R se pozitivno vrednotenje (v nadaljevanju Pv) pojavi v fazi rešitev, pri besedilnem vzorcu U–Zp/ž pa že v prvi fazi: ustvarjanje želja/potreb s prikazom reklamiranega izdelka ali storitve, označenega oz. označene z najboljšimi lastnostmi (Pv). Toda hkrati s spodbujanjem k nakupu nekega izdelka ali storitve se v družbi lahko pojavijo tudi prav nasprotna 2 prepričevanja, naj tega izdelka ali storitve ne kupimo. 2 Teorija vrednotenja Martin in White (2007) sta teorijo vrednotenja razvila na podlagi prej predstav- 3 ljenega pojmovanja besedila. Vrednotenje ob posredovanju (izraženim z naklonom, členki, zvalnikom) in pripadnosti (izraženi z lastnimi imeni, termini, slengizmi, tabujskimi izrazi, gramatično metaforo) predstavljata kot enega od treh pomembnih diskurznosemantičnih virov za tvorbo medosebnega pomena v besedilih. Sestavljajo ga tri interaktivne domene: drža, vpletenost in stopnjevanje. Te se izražajo z besedami, ki lahko eksplicitno vrednotijo, modalnimi glagoli, s pomeni na osi nasprotnosti (dobro/pozitivno – slabo/negativno), s krepitvijo pomena, ponavljanjem, z glasnostjo in barvo glasu. 2.1 Drža izraža naša čustva in čustvene odzive, sodbo o obnašanju, ki ga lahko občudu- jemo ali zavračamo, hvalimo ali obsojamo, ter cenjeno – stvari, pojave cenimo, upoštevajoč družbeno veljavna merila na nekem področju. Čustvo je spodbujeno s semiotskimi viri za ustvarjanje čustvene reakcije (veselje, žalost; smeh, jokati od sreče, solze …). Za sodbo uporabljamo izraze za presojanje obnašanja glede na različne družbene in kulturne norme, in sicer na ravni družbenega spoštovanja (lahko izraža odobravanje ali neodobravanje: napreden – nazadnjaški, načelen – nenačelen, domač – nedomač (npr. za hrano) …) in družbenih sankcij (kažejo na hvalo ali obsodbo, upoštevajoč vrednoti resnično, etično: resnicoljuben – lažniv, moralen – izprijen …). Cenjeno je izraženo s semiotskimi viri za družbene vrednote, povezane z estetskostjo in priljubljenostjo stvari in naravnih pojavov (lep – grd, udoben – neudoben). 2.2 Vpletenost kaže avtorjevo držo in razmerje do naslovnika, njegovega odzivanja. 4 Sporočilo je lahko ali enoglasno, če trditev izraža le avtorjevo mnenje, drugih ne vključuje oz. jih ne dopušča, ali dvoglasno, če avtor izrazi možnost obstoja drugih stališč oz. jih v izjavo vključi. 2 Npr. reklame za čezoceanske plovbe v Ameriko ter nasprotovanje le-tem in izseljevanju na prehodu iz 19. v 20. stoletje (Starc 2009). 3 Domena drža je bila predstavljena v referatu Starc: Prenos vrednotenja kot tipične besedilnostrukturne lastnosti reklame v drug žanr na simpoziju Obdobja 32 (Ljubljana, 14.–16. november 2013). 4 Avtorica predlaga izraza enoglasno – dvoglasno (s pomenom še drugo mnenje oz. druga mnenja), povzeto po Bahtinu (1982: 78–115) v prevodu Draga Bajta. Martin in White (2007: 99) namreč smiselno sledita Bahtinu in vpeljujeta izraza monoglossic – heteroglossic. 69