Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 (npr. Eurasia < Eur(ope) + Asia), lahko pa pride do prekrivanja segmentov ali sestavin (npr. slanguage < slang + language). Ker so bile številne deifnicije angleških prekrivank precej široke in so posledično obsegale oblike, ki so bile tvorjene na več različnih načinov, so jezikoslovci zanje predlagali različne tipologije, pri tem pa upoštevali tudi (delno) različna merila. Bauer (2002: 1636) je angleške prekrivanke razporedil v štiri glavne kategorije; vse štiri opažamo tudi že v slovenščini. Tako lahko tudi slovenske prekrivanke razdelimo v štiri glavne tipe glede na to, v katerih delih podstavnih besed pride do prekrivanja in posledično krnitve. Pri podstavnih besedah pa je treba opozoriti še na različno besedno vrsto sestavin in na različno stopnjo odvisnosti med njimi. – prekrivanko sestavljata prvi del prve podstavne besede in celotna druga podstavna beseda (dokuportret < dokumentarec + portret), – prekrivanko sestavljata celotna prva podstavna beseda in zadnji del druge podstavne besede (Zverjasec < zver + merjasec, akvarobika < akva + aerobika), – prekrivanko sestavljata prvi del prve podstavne besede in zadnji del druge podstavne besede (kočerja < kosilo + večerja), – osrednji del prekrivanke je skupen obema podstavnima besedama, v tem delu se prekrivata (Maifjanković < maifja + Janković). Poseben podrazred pa predstavljajo t. i. graifčne prekrivanke. Vse graifčne prekri- vanke seveda vsebujejo prekrivanje, ki pa do izraza pravzaprav pride le v zapisu, kjer je vstavljena besedna igra izpostavljena z velikimi črkami, poševno pisavo ali kakšnimi drugimi graifčnimi elementi: HOVtel (pasji hotel). Že iz nekaterih zgoraj navedenih angleških in slovenskih zgledov (npr. Eurasia, akvarobika) je razvidno, da je slovenščina določene angleške prekrivanke prevzela, ko je bilo treba poimenovati nove pojme in zapolniti leksikalne praznine; tako sta se v slovenščini uveljavila leksema motel in smog, ki sta se kot anglizma popolnoma prilagodila slovenskemu jezikovnemu sistemu in pri katerih se večina slovenskih govorcev verjetno sploh ne zaveda, da sta prvotno prekrivanki (motel < motor ‛avtomobil’ + hotel, smog < smoke ‛dim’ + fog ‛megla’). Številne prevzete prekrivanke pa so sestavljene iz elementov, ki so vsaj delno razpoznavni tudi v slovenščini (npr. bankster < banker ‛bankir’ + gangster, Brexit < Britain ‛Britanija’ + exit ‛izhod’, glamp ing < glamorous ‛glamurozen’ + camping ‛kampiranje’). Takšni vnosi iz an- gleščine so verjetno botrovali nastanku novih prekrivank v slovenščini. Sam vzorec je postal dovolj transparenten, da so ga slovenski govorci začeli posnemati pri tvorbi neologizmov in pri tem uporabljali slovenski leksikalni material, kot na primer v: Znanstival < znanstveni/znanost5 + festival, Zelemenjava < zelenjava + (iz)menjava, hudobro < hudo + dobro, Nasmeškotek < nasmeh + piškotek. 5 Pogosto se pri analizi zgradbe tvorjenke težko odločimo, katera podstava je bila pravzaprav uporabljena pri tvorbi, še zlasti je to lahko zabrisano pri prvem delu prekrivanke, redkeje pri drugem. Tako bi npr. Znanstival lahko nastal iz znanstveni + festival ali pa iz znanost + festival. Zaradi različnih skladenjskih podstav, ki ne morejo biti vnaprej tipsko določene, se nam potrjuje pretvorbena nepredvidljivost podstavnih sestavin, kar je očiten znak nesistemske tvorjenosti. Vsekakor pa govorci slovenščine nimajo večjih težav pri razumevanju takšnih tvorjenk in prepoznavanju korena (prvega) elementa. 61