Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 tako prihaja do pomenskega združevanja obeh podstav, lahko pa tudi do prekrivanja v morfofonološki zgradbi. Razen redkih izjem so praktično vse prekrivanke v slovenščini priložnostnice. Ta lastnost precej otežuje raziskovanje tega pojava, saj je vse zglede treba zbrati ročno, kakršno koli zbiranje takšnega leksikalnega materiala s pomočjo korpusov je 2 praktično nemogoče, saj korpusi (delno) zajamejo le t. i. aifksoidne tvorjenke, ki jih le pogojno lahko prištevamo med prekrivanke. Velika večina teh tvorjenk, čeprav pri- vlač nih in opaznih, ostaja omejenih na pogovorna neformalna besedila (npr. bloge, spletne forume ipd.) in na besedila v različnih medijih. Le malo je takih, ki se v rabi ustalijo, kot sta npr. kočerja ali ričota. 2 Prekrivanke v slovenščini: zgradba in klasiifkacija V angleščini je prekrivanje ustaljen in vedno bolj produktiven besedotvorni proces, ki se v jeziku pojavlja od renesanse dalje. V zadnjih desetletjih smo ga začeli opažati tudi v drugih jezikih (npr. Konieczna 2012 za poljščino, Böhmerová 2010 za slovaščino, Marković 2009 za hrvaščino, Renner 2018 za francoščino, Cacchiani 2011 za italijanščino), ki so, na splošno gledano, jezikovno-tipološko bolj nagnjeni k aifksaciji kot angleščina in bi pri njih pričakovali več »zadržanosti« pri prevzemanju 3 sistemsko tako tuje tvorbe, kot je prekrivanje. V moderni angleščini je število prekrivank začelo naraščati zlasti po drugi svetovni vojni; Bryant (1974: 163) opaža, da se prekrivanke pogosto pojavljajo v splošnosporazumevalnem jeziku in zato posledično v imenih podjetij in njihovih izdelkov, Adams (2001: 140) pa opozarja, da se prekrivanke pojavljajo povsod, kjer morajo besede pritegniti pozornost. Slednje velja tudi za slovenščino v oglaševanju: prekrivanke v oglasih pritegnejo pozornost, ostajajo pa nesistemske tvorjenke, katerih raba je zaznamovana; vsekakor pa izpri- čujejo besedno ustvarjalnost (pogosto neznanih) avtorjev ter so odraz vplivne moči in 4 slogovne igrivosti jezika. V anglo-ameriškem jezikoslovju (prim. npr. Bauer 1983: 234, tudi 2002: 1636–1637 ter tudi 2006 in 2012) za prekrivanko uporabljajo predvsem izraz blend in s tem poimenujejo različne tipe besedne tvorbe, kjer združujejo dve besedi (redkeje več besed), pri čemer je vsaj ena od teh v procesu združevanja skrajšana (npr. boatel < boat ‛čoln’ + hotel ‛hotel’). Od zloženke se torej prekrivanka razlikuje po tem, da sta izvorni besedi v njej okrajšani, pri čemer lahko izpadejo določeni segmenti 2 Aifksoidne tvorjenke so leksemi, ki so bili sprva verjetno tvorjeni kot prekrivanke, vendar jih drugi govorci najverjetneje ne dojemajo kot prekrivanke (prim. Bauer 1983: 236, 2002: 1637). Sestavne elemente v njih lahko analiziramo tudi kot neoklasične zloženske elemente (npr. Bauerjev zgled staglfation < stagnation + inlfation; tudi v slovenščini kot staglfacija) ali pa jih sčasoma začnemo uporabljati kot aifksoide (npr. element (o)holik iz alkoholik, danes rabljen kot suifksoid v deloholik, artoholik, čokoholik, domoholik, glasboholik, koncertoholik, kontroloholik, nakupoholik, plesoholik, politoholik, stripoholik, pogosto po angleških vzorcih, npr. workaholic, chocoholic). 3 Zgodovinsko pa je prekrivanje v slovanskih jezikih izpričano, tako da sam besedotvorni vzorec tudi v slovenski leksiki verjetno ni povsem tuj (Greenberg, povzeto iz pogovora ob predavanju v Lawrenceu, Kansas, oktobra 2019). 4 Prekrivanke kot stileme omenja Korošec (2005). 60