Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Tovrstnih primerov bi lahko našteli mnogo več, vendar že vsi navedeni jasno izkazujejo posebnosti besednega reda. Posebni so predvsem zaradi ohranitve strukture, ki je tipična za govorjeni jezik, kjer poglavitni del sporočanjske perspektive opravlja intonacijsko težišče. V zadnjih dveh primerih je pokazatelj sporočanjske vloge povedi le ortografsko znamenje oz. vprašaj na koncu povedi, v prvih dveh pa poleg tega še besedni red členov, ki je tipičen za govorjeni jezik (in ne pisni). Tu se zastavljajo vprašanja smiselnosti ohranitve govorjene skladenjske norme in možnost 7 (nehotenega) oteževanja razumljivosti. Da bi z gotovostjo odgovorili na zastavljena vprašanja, bi morali opraviti obsežno analizo ravni razumljivosti (besedil) in razumevanja pri bralcih. Prav tako bi morali 8 upoštevati različna stališča do jezika vsakega bralca posebej (in tvorcev besedil). Vsekakor gre pri navedenih primerih za subjektivno oz. aktualizirano rabo besednega reda. Če lahko predvidevamo, da predhodno navedeni primeri ne povzročajo diskrepanc na smiselno-pomenski ravni, tega ne moremo povsem enako trditi pri primerih, ki so pogosto (skorajda vsakodnevno) navedeni v ključnikih poročevalskih besedil (v Delu). Ključniki (najpogosteje) vsebujejo do tri enostavčne povedi. Kadar vsebujejo številke, so te posebej poudarjene, in sicer z večjo pisavo, poleg tega pa so postavljene v temo, tudi če je s tem sporočanjska perspektiva porušena. (7) 23 kilometrov kanalizacije bodo zgradili. (8) 2 milijona uporabnikov povprečno prenoči na dan. (9) 959 borcev iz 35 držav se bo danes in jutri merilo v Stožicah, začetek bo vsak dan ob 9. uri. (10) 430 odločb o karanteni je podpisal minister za zdravje. (11) 130 oskrbovancev domov za starejše je okuženih. 9 (12) V Zlati mreži so 500 prostovoljcev usposobili za delo v novih razmerah. V vseh primerih lahko vidimo subjektivno členitev po aktualnosti, kjer je besedna zveza s števnikom (npr. 23 kilometrov, 2 milijona uporabnikov) postavljena v temo, čeprav bi glede na smiselni poudarek sodila v remo (npr. Zgradili bodo 23 kilometrov kanalizacije; Minister za zdravje je podpisal 430 odločb o karanteni; Na dan povprečno prenoči 2 milijona uporabnikov). Tudi v zadnjem primeru bi zveza s števnikom glede 7 Glede na žanrsko opredelitev analiziranega besedila (intervju) je nujno dodati, da ohranjeni govorjeni besedni red vsekakor ni neobičajen ali povsem nepričakovan. 8 Preučevanje stališč do jezika vsebuje kognitivno, čustveno in vedenjsko sestavino. Kognitivna kompo- nenta se odraža predvsem skozi različna razumevanja, dojemanja, prepričanja itn. o ustroju »sveta«, čustvena komponenta se razkriva skozi čustva govorca do določenega pojma ali stvari (objekta), na katerega je usmerjeno mišljenje oz. zavest, vedenjska komponenta pa predvideva določene odzive, določena dejanja, ki so posledica čustvene komponente. Poznavanje stališč do jezika v prvi vrsti ponuja smernice samemu jezikoslovcu. Brez poznavanja oz. zavedanja lastnih stališč lahko jezikovno načrtovanje kaj hitro zapade v neke vrste jezikovno diktaturo (preskripcijo enega samega človeka ali skupine). Poznavanje stališč do jezika ima tudi širše družbeno težo, saj so odnosi ali stališča do jezika in sociokulturne norme del komunikacijske kompetence, kot take pa imajo torej velik vpliv na znotrajdružbene interakcije (reakcije) bodisi kot povzročitelj bodisi kot posledica (Smolej 2016: 463‒464). 9 Vsi primeri so vzeti iz Delo LXII/43, LXII/72, LXII/126. 55