Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 je kljub temu izjemnega pomena, saj, kot je bilo že zapisano, med prvimi opozarja na posebnosti besednega reda slovenskega jezika (še posebej v primerjavi z nemščino). 3.1 Členitev po aktualnosti Merilo za razvrstitev prvin oz. delov sporočila je pri stilno nezaznamovani prosti stavi členitev po aktualnosti. Praška šola je stavek razdelila na temo in remo. Rema je pri objektivni členitvi po aktualnosti sporočilno jedro (gl. npr. Žele 2018: 59‒62), v temi pa je navadno izraženo to, o čemer se pripoveduje/piše. Zgradbo besedila lahko tako predstavimo kot zaporedje tem. Način, kako so teme in reme medsebojno povezane, imenujemo tematska progresija. Poznamo več tipov tematske progresije: npr. tekočo ali stalno temo, linearno postopnost, progresijo z razcepljeno remo, pro- gre sijo z izpeljano temo, tematski preskok itn. (Smolej 2010: 88). Poleg objektivne členitve po aktualnosti poznamo tudi subjektivno, ki je pričako- vana predvsem v govorjenih besedilih (Žele 2018: 61). Slednje izpostavljamo zaradi besedil, ki jih bomo analizirali v pričujočem prispevku. Večina namreč izkazuje subjektivno členitev. Vsekakor pa lahko že na tem mestu zapišemo, da gre po vsej 6 verjetnosti za aktualizirano sporočanjsko perspektivo. 3.2 Primeri aktualizirane sporočanjske perspektive členitve po aktualnosti Sodobni publicistični jezik je zaradi subjektivne oz. aktualizirane členitve po aktualnosti lahko tudi vir nerazumevanja in nerazumljivosti. V nadaljevanju se bomo osredotočili na izbrane primere, ki so v nasprotju z objektivnim, avtomatiziranim besednim redom, kakršnega največkrat pričakujemo v pisnem knjižnem jeziku, in ki lahko vnašajo dvoumno sporočanjsko perspektivo. Ogledali si bomo dva tipa aktualizirane proste stave v zapisanem besedilu. Prvi tip ohranja govorjeni besedni red, pri katerem je stavek grajen po vzorcu trdilnega stavka. Primera za to bomo vzeli iz intervjuja Kostelićevi so naj zgodba v zgodovini smučarije (Kališnik 2019), ki zaradi delne ohranitve skladenjskih struktur, značilnih za govorjeni jezik, izstopa v primerjavi z večino besedil, objavljenih v Delu. Primeri od (2) do (6) (prav tam: 4–5) so vprašanja (iztočnice), ki jih je pisec besedila zastavil intervjuvancu: (2) Na leto imate koliko smučarskih dni? (3) Strastno fotograifrate, od kdaj? (4) Vaš naj, no ja, izdelek, Košir? (5) Čevelj je najpomembnejši del smučanja? (6) Stanje naše smučarije ta čas? preberemo: »Kako bi imela ena babica všafana biti? Ona bi imela eno dobro vejst, enu dobru serce, ino zdravo pamet imeti. Ona bi imela brati, inu pisat znati, na babje vere pak, inu stare malopridne šege inu navade celu nič deržati.« (Makovic 1788: 4) Iz napisanega se vidi, da gre za dobesedni prevod, ki je ohranjal tudi prvotno besednoredno stavo z glagolom na koncu. 6 Avtomatizacija je usklajevanje posameznih jezikovnih sredstev, da postanejo za opravljanje določene naloge običajna in se utrdijo v konvenciji med tvorci in naslovniki (Korošec 1998: 15). Aktualizacija pomeni novo, svežo, posebno, nenavadno uporabo jezikovnih sredstev za dosego posebnega učinka. Avtomatizem je namenjen za večkratno uporabo, aktualizem pa le za enkratno (Korošec 1998: 16‒17). 54