Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Med kriteriji, s katerimi lahko preverjamo stopnjo razumljivosti, je poglaviten prav kriterij upoštevanja razumevalca. Le-ta največkrat pogojuje tudi preostale kriterije (informacijsko zgoščenost, koherenco, izbiro besedišča, skladenjsko preprostost, jezikovno pravilnost in komunikativnost), saj je od njega odvisna opredelitev ustreznosti npr. uporabljenega besedišča ali površinske spetosti povedi v celotnem besedilu. Tako anormativizem kot razumljivost in razumevanje smo izpostavili tudi zaradi njihove tesne povezave s kriteriji določanja stilne zaznamovanosti in ustreznosti rabe določenih leksikalnih in drugih jezikovnih elementov. Subjektivni ali aktualizirani besedni red, ki je tipičen predvsem v govorjenem jeziku, saj pri izpostavljanju pomembnosti in novosti informacije sodelujejo na prvem mestu stavčnofonetične prvine (poudarjanje), bi lahko v pisnem besedilu vnašal nesmisel oz. bi lahko izpostavljal napačni del informacije. V že omenjenem primeru (1) je jedro povedi besedna zveza s številom, čeprav stoji v izhodišču strukture. Število 39 je poudarjeno, zapisano z večjo pisavo, saj bi zapis z enako velikostjo znakov, kot je pri preostalih delih povedi, povečal možnost vnosa nesmisla, pri čemer bi bil jedro povedi aktant (Primož Roglič). Kljub posebnemu oblikovanju (večja pisava) se zastavlja vprašanje ustreznosti tovrstnega besednega reda. Da bi preverili, ali lahko zapisani aktualizirani besedni red povzroča nerazumevanje, bi seveda morali opraviti analizo med razumevalci oz. bralci izbranih publicističnih besedil, v katerih se redno uporablja omenjeni besedni red. 3 Besedni red Eden izmed elementov, ki je največkrat zakodiran ali pa vsaj pogojen s smislom, je besedni red. Osredotočili se bomo na primere besednega reda, ki v izbranih besedilih ne ustrezajo popolnoma pričakovanemu zaporedju členov v analiziranih stavkih. Gre za primere, ki se nanašajo na členitev po aktualnosti. Najprej naj še omenimo, da se je z besednim redom v publicističnih besedilih ukvarjal že Fran Levstik. Ker so njegove razprave, povezane z besednim redom, že dovolj raziskane in poznane, naj omenimo le to, da je prosta stava v slovenskem jeziku 4 odvisna predvsem od členitve po aktualnosti in da kot taka ni podvržena stalnemu zaporedju besed znotraj stavčne strukture. Poleg tega bi bilo za poglobljeno analizo besednega reda, tako prostega kot stalnega, nujno vključiti tudi pregled besednorednih zakonitosti po vseh narečnih skupinah slovenskega jezika. Stava glagola na koncu je lahko tudi odraz določenega narečnega govora. Vsekakor tovrstnih raziskav za slovenski jezik skorajda ni, zato težko z gotovostjo stavo glagola na koncu stavka 5 pripišemo izključno nemškemu vplivu. Levstikovo opozorilo na besednoredno stavo 4 Poleg proste stave, ki se ravna po členitvi po aktualnosti, pozna slovenščina tudi stalno stavo. 5 Vpliv nemškega jezika se zagotovo kaže v nekaterih delih, ki so prevodi nemških izvirnikov. Eno takih je npr. prvi »medicinski« oz. porodničarski priročnik v slovenskem jeziku Prašanje inu odgovori čez všegarstvu, ki ga je leta 1788 napisal Anton Makovec (oz. Makovic). V priročniku lahko med drugim 53