Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 pogovorne in slengovske, občasno narečne prvine. Žanrski okvir, ki je v večernem terminu drugačen kot v dnevnem – pri omenjeni oddaji gre za sproščen dialoški format na temo glasbe –, torej tudi na Radiu Agora omogoča odmik od načelne knjižnosti, vendar z drugačno motivacijo kot v slovenskem sporedu ORF. 4 Radio in jezikovno izobraževanje občinstev Slovenščina je z vsakodnevnim 12-urnim radijskim programom v prostoru južne Koroške pridobila dodaten prestiž. Ali z besedami sogovornikov: »Gotovo se je z od- dajami na avstrijskem radiu kot tudi v televiziji močno dvignila samozavest rojakov, ne nazadnje pa akceptanca do prisotnosti slovenščine v javnosti v večinskem narodu« (Orf). Raziskava (Vrečar 2007) kaže, da bralci in poslušalci slovenskih manjšinskih medijev te med drugim spremljajo tudi zaradi uporabe slovenščine v njih (16 %) ter za učenje in izpopolnjevanje jezika (6 %); četrtina kot njihovo prednost navaja pomoč pri ohranjanju slovenskega jezika in narodne zavesti; kot najpomembnejšega izmed vplivov medijev na narodno skupnost navajajo ohranjanje, v manjšem deležu tudi nadgradnjo slovenščine. Po končanem (dvojezičnem) šolanju se namreč »večina koroških Slovencev s svojim maternim jezikom srečuje le še v družinskem in zasebnem okolju, v slovenskih kulturnih društvih, slovenskih zadrugah, hranilnicah in pri verskih obredih v katoliški Cerkvi. Na ostalih področjih javnega življenja prevladuje nemščina« (Schellander 2018: 30). Mediji so tako »za večino pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki se aktivno ne udeležujejo ‘manjšinskega življenja’, pogosto edina možnost za stik s slovenskim jezikom – tako njegovo govorno kot tudi pisno obliko. Še posebno so manjšinski mediji pomembni v mestnih okoljih, kjer ni tolikšne slovenske društvene dejavnosti kot v bolj tradicionalnih, vaških okoljih« (Vrečar 2007: 59). Na vprašanje, ali menijo, da predstavljajo za svoje poslušalce jezikovni model (v smislu, kako govoriti javno), so sodelavci slovenskega sporeda ORF zapisali: »Ne- dvomno so slovenski sporedi avstrijske radiotelevizije ORF od nekdaj tudi pomemben faktor pri ohranjanju jezikovnih kompetenc med rojaki v deželi. Tako se trudimo, da ponujamo poročanje v brezhibni slovenščini« (Orf). Zaradi dolgoletnega delovanja slovenske gimnazije in drugih dvojezičnih izobraževalnih ustanov pa se jim zdi, da »prispevajo manj k šolanju kot k samozavesti rojakinj in rojakov predvsem ob nastopih v medijih. Čeprav seveda tudi dandanes ne zanemarjamo bistvene naloge medijske oskrbe – posredovanja lepe slovenščine v javnosti« (Orf). Sogovornik Ag1 se strinja, da je mogoče Radio Agora poslušati tudi za ta namen (zato se mu zdi raba knjižnega jezika toliko pomembnejša), čeprav »pri njih to ne piše v statutih ali kaj podobnega, seveda pa je tudi to v ozadju, da se drugi lahko kaj naučijo, če hočejo« (Ag1). Ne zdi se mu, da bi hoteli poslušalce prav zanalašč jezikovno izobraževati; tudi sam ob pripravljanju prispevkov bolj kot o tem razmišlja o njihovi vsebini. Sogovornica Ag2 pa izpostavlja še eno pomembno plat: obravnavati skušajo predvsem teme, ki zanimajo narodno skupnost in jih ta že pozna iz nemških medijev; velikokrat se ji namreč zdi, da si jih pripadniki narodne skupnosti želijo slišati tudi v slovenščini. S tem »nevede poučujemo, narekujemo smer, kako se kaj reče, izgovori, 48