Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Ag1, ki je pripadnik narodne skupnosti in v njej glede jezikovne politike medija kdaj sliši tudi opazke v smislu, da je on še edini, pri katerem je mogoče zaznati sledi podjunskega narečnega govora. Njegov odgovor je: »Oprostite, ni bilo namerno, da sem prešel v narečje, poskusil bom, da ne; nakar mi rečejo, zakaj le, saj ravno to je lepo, to hočemo slišati« (Ag1). Tudi sogovornici, sicer priseljenki iz Slovenije, se zdi, da vsaj delu narodne skupnosti njihova jezikovna uredniška politika »ni tako všeč, ker zanje je dialekt tisti, ki je domača in prava govorica« (Ag2). O odnosu koroških Slovencev do obeh zvrsti priča tudi njen samopopravek, ko govori o tem, da želijo pripadniki narodne skupnosti teme, ki jih sicer slišijo v nemškem jeziku, slišati »še enkrat v svojem domačem jeziku, oziroma bolje rečeno, knjižnem jeziku – za domači jezik bi morali znati dialekt, pa ga ne znamo, ker smo ‘uvoženi’ (smeh)« (Ag2). Zadnji del njene izjave se nanaša na trenutno sestavo novinarskega dela uredništva, v katerem so poleg govorca iz narodne skupnosti še trije govorci iz Slovenije, vsak s svojim dialektalnim ozadjem, in tudi govorka, katere materni jezik je bosanščina in ki govori slovenščino s »tujim akcentom« (Busch 2008: 58). Vendar pa je govorno pisana sestava uredništva le del odgovora na vprašanje, zakaj je krovna izbira pri vseh stalnih sodelavkah in sodelavcih slovenski knjižni govor. Poleg tega obstajata vsaj še dva razloga. Prvi je povezan z občinstvi, ki jih Radio Agora nagovarja. Po mnenju Ag1 ta niso bistveno drugačna od poslušalcev slovenskega sporeda ORF, saj gre za isto frekvenco in po njegovem mnenju ljudje ne znajo čisto ločiti, kaj je kateri program. Meni tudi, da so to predvsem ljudje, ki so doma in poslušajo radio kot zvočno ozadje. Drugačno predstavo o njih ima sogovornica: »Če izhajam povsem iz sebe, nagovarjamo tudi vse poslušalke in poslušalce, ki razumejo slovenski jezik, pa ga morda ne govorijo ali pa ga ne želijo govoriti ali ga ne obvladajo tako dobro, da bi ga govorili – razumejo pa nas. Morda nas posluša tudi kdo, ki nima zveze s slovenskim jezikom in z narodno skupnostjo, ampak mu je všeč glasba ali melodija jezika« (Ag2). Meni, da je njihovo poslušalstvo veliko bolj pestro, kot si lahko mislijo: dobršen del (po njeni oceni vsaj polovica) je še vedno pripadnikov narodne skupnosti, ostalo pa so »priseljenci, druga generacija priseljencev, ljudje v mešanih zakonih, tisti, ki so se naučili slovenščine v šolah, da lahko poslušajo oziroma razumejo« (Ag2). Zaveda se, da pripravlja program še za veliko več kot zgolj narodno skupnost. Tretji razlog pa je povezan z združitvijo obeh programov na skupni frekvenci. Na začetku oddajanja je bil Radio Agora, kot smo že omenili, jezikovno veliko bolj heterogen; sogovornik Ag1 pravi, da je na posnetkih iz zgodnjega obdobja mogoče slišati več narečja; pripominja pa tudi, da so do danes prehodili dolgo pot in da se je koncept radia večkrat zamenjal – od piratskega na začetku do svobodnega danes. Busch (2004: 89) poleg tega domneva, da je na opustitev drugih jezikovnih zvrsti in krepitev knjižnosti govora vplival prevzem (implicitnih) jezikovnih pravil, kot že ves čas veljajo v slovenskem sporedu ORF, s čimer je večjo vrednost dobila »pravilnost« govora. Vendar pa ta ni aksiom, ki ga ne bi bilo mogoče prekršiti: Ag1 skupaj s sodelavcem iz Slovenije občasno vodi večerno oddajo, v kateri uporabljata tudi 47