Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 3 Jezikovna uredniška politika in jezikovna praksa obeh uredništev V Lengar Verovnik (2018) je jezikovna uredniška politika radijskega medija opredeljena kot sklop smernic za enovito delovanje radijskega programa, ki se tiče njegove celostne jezikovne podobe. V tem smislu se oba radijska programa prekrivata v dveh točkah. Prva je razmerje med slovenskim in nemškim jezikom. Na Radiu Agora imajo načelno pravilo, da se nemščini na splošno izogibajo (Ag1); vse moderacije, ki gredo v živo, so v slovenščini (Ag2). Sogovorci so slovensko ali nemško govoreči (teh ne prevajajo, ker so njihovi poslušalci dvojezični) – kadar je v prispevku prisotna tudi nemščina, pa je njen delež v eni uri lahko največ 10-odstoten, kar pomeni šest minut. Od tega pravila včasih tudi odstopajo, zlasti če gre za zelo zanimivo vsebino ali način pripovedovanja in bi s povzemanjem ali prevajanjem poslušalce prikrajšali (Ag1). Nemščina v slovenskem sporedu ORF pa se pojavlja običajno le ob poročilih kolegov z Dunaja (ta so vključena v njihov del programa) in ob njihovih poročilih, kadar sogovornik ni vešč slovenščine (Orf). Druga stična točka obeh programov je zahteva po znanju zborne slovenščine. Na Radiu Agora zato občasno pripravljajo interna izobraževanja v sodelovanju s strokovnjaki iz Slovenije (Ag1, Ag2). Sodelavke in sodelavci slovenskega sporeda ORF pa morajo za opravljanje svojega dela v zborni obliki obvladati oba deželna jezika. Hkrati se na tej točki pojavlja ključna razlika med obema medijema: (ne)raba drugih zvrsti, oz. natančneje, narečja. Na ORF v novinarskih prispevkih in moderacijah ter pri dnevnem informiranju načeloma poročajo v zborni slovenščini. »Skušamo pa s sogovorci in težišči v prispevkih gojiti in dati prostor tudi vsem slovenskim narečjem v deželi. [...] Vsak sodelavec našega uredništva se zaveda posebnega poslanstva in se trudi tako ob posredovanju lepe zborne slovenščine kot tudi pri ohranjevanju lepot naših domačih narečij, ki jim dajemo vedno svoj prostor« (Orf). Za njihove sodelavce je zato koristno, »da obvladajo pogovorno vsaj eno od koroških slovenskih narečij, saj ob določenih reportažah v domači govorici beseda s sogovorniki lažje steče. Na splošno skušamo vključevati narečja v naše sporede, saj se zavedamo pomena ohranjanja zaklada narečij. Obvladanje narečja pa ni nujen pogoj za delo v uredništvu« (Orf). To jezikovnouredniško naravnanost je mogoče bolje razumeti, če pogledamo nekatere raziskave. Lundberg (2015) v svoji ugotavlja, da imajo govorci slovenskih koroških narečij v Avstriji do njih izrazito pozitiven odnos in da jih dojemajo kot pomemben element lastne identitete, vendar pa je več kot polovica anketirancev prepričana, da mlajše generacije ne govorijo več pretežno v narečju. Priestly (2003: 110) navaja, da se jezikovni odnos do slovenščine razvija bolj pozitivno kot v prejšnjih fazah zlasti med mlajšimi pripadniki narodne skupnosti, vendar se ob tem očitno tudi na avstrijskem Koroškem odvija proces izravnavanja ozko narečnih posebnosti v smeri regionalnega ali celo standardnega govora, ki je sicer značilen za celoten evropski prostor (Lundberg 2010: 45). Na Radiu Agora pa v uredništvu velja dogovor, da moderatorji in novinarji ves čas govorijo knjižno slovenščino. Tudi v intervjujskem prispevku ne smejo preiti v narečje, pa čeprav narečno govori sogovornik (Ag1). V tem smislu je zanimivo pripovedovanje 46