Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Slovencev (Steinicke 2001: 254–255). Odkrita zavezanost slovenski etnični skupnosti je zagotovo povezana tudi z izboljšanjem njene izobrazbene strukture, ki presega deželno povprečje (pomembno vlogo pri tem so odigrale slovenska gimnazija in druge izobraževalne ustanove na sekundarni in terciarni stopnji), ter s krepitvijo njenega kulturnega in gospodarskega kapitala (Zupančič 2007: 143, 146). Vendar pa raziskovalci hkrati opozarjajo, da število rojenih govorcev slovenščine, praviloma jezikovno socializiranih v narečje, kljub temu upada (za številčne podatke in ocene gl. Zupančič 2007; Steinicke 2001). Veča se kvečjemu število posameznikov, ki se s slovenščino iz različnih razlogov seznanjajo kasneje (v ljudski šoli, na tečajih), a pogosto v omejenem obsegu in s knjižno zvrstjo. Zanimanje za slovenščino se je povečalo že, ko je postala državni jezik (in s hkratno spremembo političnega sistema), še bolj pa po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (Busch 2010: 179). Posamezniki se slovenščine pogosto ne učijo zato, ker je jezik narodne skupnosti, ki biva v tem prostoru, temveč zato, ker je zanje gospodarsko ali kulturno zanimiva in jo dojemajo kot jezik sosednje države (Doleschal 2009: 98). Spet drugi se njene prisotnosti na Koroškem zavedajo in se je učijo kot drugega deželnega jezika; nekateri vanjo socializirajo svoje otroke, da bi obudili družinsko tradicijo (Busch 2008: 58). Med razlogi za povečano zanimanje za učenje slovenščine in prijavljanje otrok k dvojezičnemu pouku se pojavljajo tudi novejše motivacije, povezane z visokim vrednotenjem etnične raz- sežnosti regionalne identitete (Steinicke 2001: 255) in večjezičnosti (Kern 2009: 79). V zapleteno sociolingvistično sliko, ki v tem prostoru ni bila nikdar enostavna, vstopajo tudi rojeni govorci slovenščine, ki na avstrijsko Koroško dnevno migrirajo iz Slovenije ali se tja priseljujejo. Poleg njihovih otrok, ki se vključujejo v koroške dvojezične vrtce in šole, je veliko tudi dijakov iz Slovenije, ki obiskujejo slovensko gimnazijo ali dvojezične srednje šole. Od sedemdesetih let 20. stoletja dalje so se na Koroško priseljevali posamezniki iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tem je slovenščina pogosto predstavljala jezik, ki jim je omogočil prvo integracijo v avstrijsko družbo in jim na trgu dela prinašal prednost (Busch 2008: 59). Vsi ti govorci, primarno socializirani bodisi v druga, nekoroška slovenska narečja bodisi v druge južnoslovanske jezike, povečujejo pestrost različic govorjene slovenščine, ki jih je na avstrijskem Koroškem danes mogoče slišati zasebno, pa tudi javno – med drugim v vsakodnevnih slovenskih radijskih vsebinah. 2 Radio Agora in slovenski spored ORF Slovenščino je bilo na radiu na Koroškem mogoče slišati že od leta 1946 dalje, ko je avstrijski javni radio pod okriljem britanske zasedbene oblasti prvič oddajal v slovenskem jeziku. V ta namen se je na ORF oblikovalo slovensko uredništvo, ki od leta 1989 dalje pripravlja tudi televizijski tednik Dober dan, Koroška (danes Dober dan, Koroška / Dober dan, Štajerska). Slovenski jezik je na radiu postopno pridobival več oddajnega časa, naraščale pa so tudi želje po celodnevnem programu. Šele leta 1998 se je ta želja uresničila, ko sta dva radia – Agora in Korotan (kasneje Radio dva) – začela s skupnim oddajanjem celodnevnega slovenskega radijskega programa. Leta 2011 je frekvenčno licenco za oddajanje na ozemlju slovenske narodne skupnosti 44