Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 rabe po spolu. Čeprav slovarski referenčni vir SSKJ2 ne izpričuje slogovne, zvrstne ali katere druge zaznamovanosti, je treba ugotoviti prevladujoče negativno vrednotenjsko oz. semantično prozodijo. Medtem ko ponuja GF2.0 najboljše možnosti tako za kvantitativno kot kvalitativno raziskovanje razširjenega konteksta in raznolikosti rabe, pa siParl 2.0 in Janes Tweet razkrivata speciifke svojih (govorjenih oz. hibridnih) besedil in zlasti z repertoarjem metaoznak omogočata boljše in lažje raziskovanje sociolingvističnih vidikov domnevno nevtralne jezikovne rabe. Ker pa se ukvarjamo z vprašanji, ki terjajo analizo širših besedil in tudi diskurza, ni mogoče spregledati določenih omejitev, ki jih prinaša za korpusne analize tipično »nelinearno« branje. Da bi prišli do najbolj verodostojnega podatka o vrednotenjski usmerjenosti in pragmatični funkciji feminizacije, je bilo treba še posebej v korpusu siParl zelo pozorno analizirati kontekst izrekanja in razbrati, v kakšnem razmerju je stališče govorca ali govorke do rabe izraza. Pogosta uporaba ironije, neke vrste vrednotenjske distance, ki se sicer neposredno navezuje na pojav semantične prozodije, ni presenetljiva, saj je to ena izmed tipičnih strategij izražanja stališč, zlasti v polemičnem ali kritičnem diskurzu. Raba leksema feminizacija s sociolingvistične perspektive ponazarja in povzema problem asimetričnosti v spolskih kategorijah jezika. Na podlagi analiziranih kontekstov tisto, kar je lahko zaskrbljujoče, ni sam koncept feminizacije kot stanja, v katerem ženske enakovredno moškim pridobivajo izobrazbo, veščine in izkušnje, ter nato kandidirajo za ustrezna delovna mesta, temveč jezikovna praksa, v kateri to realnost opisujemo z jezikovnimi sredstvi, ki izražajo negativno vrednotenje in družbene konotacije. Z vidika diskurzivne analize reprezentacije žensk prek rabe leksema feminizacija v navedenih zgledih pa lahko zaključimo, da ne gre za »problem feminizacije« zgolj posameznih področij javne sfere (čeprav morda nekaterih posebej izrazito), temveč v veliki meri za s heteronormativizmom pogojeno problematizacijo normalnosti, v kateri je žensk na vseh ali mnogih družbenih področjih vse več. Literatura BAKER, Paul, 2006: Using Corpora in Discourse Analysis. London: Continuum. GORJANC, Vojko, 2017: Nije rečnik za seljaka. Beograd: Biblioteka XX vek (Biblioteka XX vek, 232). HUNSTON, Susan, 2010: Corpus Approaches to Evaluation: Phraseology and Evaluative Language. London: Routledge. KRANJC, Simona, 2019: Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih. Slavistična revija LXVII/2. 395–404. KRANJC, Simona, OŽBOT, Martina, 2013: Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. Andreja Žele (ur.): Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Obdobja 32. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 233–239. LOUW, Bill, 1993: Irony in the Text or Insincerity in the Writer?: The Diagnostic Potential of Semantic Prosodies. Mona Baker, Gill Francis, Elenea Tognini-Bonelli (ur.): Text and technology: in honour of John Sinclair. Amsterdam: John Benjamins. 157–176. PARTINGTON, Alan, DUGUID, Alison, TAYLOR, Charlotte, 2013: Patterns and Meanings in Discourse: Theory and practice in corpusassisted discourse studies (CADS). Amsterdam: John Benjamins (Studies in Corpus Linguistics, 55). PERGER, Nina, 2016: Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave XXXII/81. 41–60. 366