Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 družbeno realnost žensk, v kateri so te bolj od moških podvržene denimo revščini. Zgledi kažejo, da gre pri feminizaciji izrazito za reprezentacijo prevlade žensk kot odklonskost glede na prevlado moških, ki zrcali (domnevno) nevtralno stanje stvari. Ta diskurzivni pojav je analogen domnevni nevtralnosti v slovnični normi, ki predpostavlja kategorijo (moškega) slovničnega spola kot imuno na asimetrijo siceršnjih družbenih razmerij. Korpusno gradivo dokazuje, da prihaja do feminizacije na vseh področjih javnega življenja: v šolstvu, sodstvu, novinarstvu, zdravstvu in celo vojski, pri čemer je iz primerov, iz katerih lahko razberemo spol, razvidno, da ženske o pojavu govorijo z manj averzije. Dejstvo, da se maskulinizacija ne pojavlja v prvih dveh pomenih, ni povezano z jezikovnim sistemom, temveč z družbenimi razmerami. S podrobno analizo konkordanc smo lahko prepoznali prevladujoče diskurze o femi nizaciji, torej rastoči prevladi žensk na posameznih družbenih področjih. Vrednotenje je v prvem pomenu prevladujoče negativno (107), sledi nevtralno (93), le 9 je primerov pozitivnega vrednotenja in 7 ironičnega pomena. feminizacija Pomen 1 % Pomen 2 % Pomen 3 % GF2.0 (300) 219 55 26 Negativno 107 48,8 16 29 0 Ironično 7 3,1 0 0 0 Pozitivno 9 4,1 3 5,4 0 Nevtralno 93 42,4 7 12,7 5 19,2 Tabela 1: Pregled vrst vrednotenjskega pomena glede na pogostnost (GF2.0). 2.3 Pregled konkordanc v siParl 2.0 (parlament 1990–2018) Govorni korpusi izkazujejo speciifke, ki so zanimive še zlasti v besedilno- diskurzivni analizi. siParl 2.0 je korpus političnega oz. parlamentarnega diskurza, ki je naravnan izrazito razpravljalno, celo polemično. Za razliko od GF2.0 smo lahko tu analizirali rabo po spolu, saj je korpus ustrezno označen. Namenoma smo pri analizi zgledov upoštevali le spol, ne pa tudi strankarske pripadnosti posameznih poslancev in poslank, saj smo se želeli izogniti vnaprejšnjim predsodkom glede ideološke pripadnosti in prepričanj tvorcev besedil. To seveda ne pomeni, da menimo, da ne bi bilo smiselno v kateri od naslednjih raziskav analizirati tudi stališča in vrednotenjsko funkcijo v razmerju do politične opredeljenosti poslancev in poslank. V korpusu je 117 zadetkov za lemo feminizacija (0,49 na milijon), ki se pojavlja le v prvem in drugem pomenu, torej v manjšem pomenskem razponu kot v referenčnem korpusu GF2.0: 1) (zlasti neg.) vse večja prevlada žensk na določenem področju, ki zato tipično izgublja na veljavi; 2) ženske nase prevzemajo bremena (revščine itn.), kar nakazuje njihov tipično slabši družbeni položaj. Mogoče je opaziti, da se feminizacija v govornem korpusu izrazito pogosto pojavlja kot fokus razprave, zato sta polemičnost in polariziranje mnenj, sicer značilna tudi za 363