Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 ob podrobnem branju gradiva v korpusu GF2.0 in zlasti siParl 2.0 se je namreč pokazalo, kako zahtevno je pravzaprav zaradi dinamike govorčevih glasov odločanje o tem, ali je posamezna raba negativna ali pozitivna. Vse pregledane zglede smo označili kot negativne, pozitivne ali nevtralne, v korpusu siParl 2.0 pa je izstopalo 2 vrednotenje, ki smo ga lahko najbolje opisali z ironično, zato smo uvedli še to kategorijo. Namen je bil sicer vse analize opraviti tudi glede na spol avtorja, vendar to za gradivo iz GF2.0 ni bilo mogoče, saj spol ni označen (pogosto »neznani avtor«), zanesljivo razbiranje spola iz samega besedila pa je mogoče le v redkih primerih. Metaoznake za spol imata korpusa siParl 2.0 in Janes Tweet, kar je za govorne korpuse 3 standardna praksa. Za boljši vpogled v rabo in kolokacijsko vedênje analiziranega leksema smo načrtovali tudi pregled kolokatorjev feminizacije v vseh treh korpusih, vendar je bilo treba namero zaradi premajhnega števila konkordanc v siParl 2.0 in Janes Tweet opustiti. Ob vse pogostejših tovrstnih analizah zlasti družbenih omrežij velja spomniti, da je premočrtno in avtomatizirano pripisovanje negativnega ali pozitivnega vrednotenja govorcu/tvorcu besedila zaradi »plastenja« oz. »vstavljanja« govorčevih glasov brez podrobnejše analize kontekstov problematično – gl. Hunston (2010: 18–19), prav tako Partington idr. (2013: 61–62). Eno je, kakšen vrednotenjski predznak ima besedilno okolje, ki razkriva pojmovanje jedrne besede, drugo pa vrednotenjski okvir, v katerega govorec oz. tvorec besedila to pojmovanje umešča ali drugače, kaj s tem pojmovanjem počne v sporazumevalnem procesu. 2.2 Pregled konkordanc in kolokacijskih vzorcev v Gigaifdi 2.0 (1990–2018) 4 Pregled 300 zadetkov v korpusu GF2.0 (0,23 na milijon) pokaže, da ima lema feminizacija tri osnovne pomene: 1) (zlasti neg.) prevlada žensk na določenem področju, ki zato tipično izgublja na veljavi; 2) ženske nase prevzemajo bremena (revščine, okužbe itn.), kar nakazuje njihov tipično slabši družbeni položaj; 3) (biol., med.) prevzemanje (telesnih, ifzioloških) značilnosti ženskega spola; vs. maskulinizacija. V prispevku se osredotočamo na prvi pomen, ki je tudi najpogostejši (219), se pa občasno prepleta z drugim pomenom (2), ki sicer ne izkazuje enake mere negativnega 5 vrednotenja. Po drugi strani je včasih prvi pomen težko ločiti od drugega, ki razkriva 2 Po teoriji Billa Louwa (1991) gre pri ironiji za posebno (pod)vrsto prozodije, ki temelji na kršenju tipičnih kolokacijskih vzorcev, ki sicer določajo tipično (in s tem pričakovano) pragmatično funkcijo. 3 Zaenkrat temeljijo oznake v jeziko(slo)vnih korpusih na oblikoskladnji, torej jezikovnosistemskih kategorijah spola, in ne predvidevajo kategorij analize v skladu s posameznikovo spolno identiteto, denimo (samo)opredelitev avtorja kot »transspolne osebe«. Z vidika slednjih je − zlasti pri avtomatskem označevanju korpusov − perpetuiranje binarne moško-ženske konceptualizacije jezikovnega spola lahko problematično. 4 Torej pojavnost leksema v korpusu v vseh njegovih skladenjskih oblikah. Lema je tehnični termin in osnovna enota korpusnih statistik. 5 Nobena pomenska delitev ni univerzalna in absolutna, temveč je odvisna od izbranih kriterijev. 362