Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 izbir, ne danosti. Prvi je vidik jezikovne rabe, torej načini, na katere ženske, moški in ne nazadnje transspolne osebe uporabljajo določena jezikovna sredstva bodisi v skladu bodisi v nasprotju s prevladujočo normo, drugi pa se osredotoča predvsem 1 na reprezentacije spolov (seksizem in spolni sterotipi). Oba naj bi bila kot prostora družbenega opomenjanja odprta za jezikovno intervencijo s ciljem doseči večjo enakost spolov oz. spolnih identitet. Čeprav je spol tu obravnavan predvsem kot jezikovna oblika (torej jezikovnosistemsko sredstvo) in pretežno vezan na sociolingvistični pristop, spolna identiteta pa je tesneje povezana z analizo diskurza, med njima pravzaprav ni mogoče potegniti absolutne ločnice, saj se slednja opomenja prav z rabo jezikovnih sredstev. Jezikovni sistem se realizira šele v rabi s konkretno izbiro govorca/pisca, do tedaj je le potencial, še zlasti to velja za vrednotenje. Ob tem se pri razumevanju obeh vidikov pojavljata (vsaj) dva strokovna pogleda: prvi je tradicionalen in SORJ prevladujoče pojmuje kot poseg v jezikovni sistem slovenščine, ki z izpostavljanjem spola in spolne identitete ogroža funkcionalnost jezika, drugi promovira omenjeno prepričanje, da jezikovnega sistema ni mogoče ločevati od govorca ali govorke in jezikovne rabe, saj jezik ni le odraz družbenih identitet, temveč ključno sredstvo njihovega vzpostavljanja in bodisi utrjevanja bodisi odpravljanja družbenih neenakosti (tudi v slovenskem prostoru so se s temi vprašanji že ukvarjali, npr. Kranjc, Ožbot 2013; Kranjc 2019; Gorjanc 2017; Perger 2016). Čeprav v prispevku izhajamo iz jezika kot diskurza in ne jezika kot jezikovnega sistema – pri SORJ gre predvsem za jezikovno vedênje, manj za jezikovno védenje –, je jezikovni sistem zaobjet v vsaki razpravi o rabi, kar dokazuje med drugim vse bolj aktualno naslavljanje problematike nevtralnosti moškega (slovničnega) spola in še posebej leksikografska praksa, saj prav ta kliče po kritični obravnavi ustaljenih pristopov. 2 Spolna (ne)nevtralnost in ospoljene reprezentacije v javnem diskurzu: primer feminizacija Naše izhodišče je, da jezikovnih dejstev v povezavi z nevtralnostjo (spola) ni, pač pa gre zlasti za interpretacijo družbenih dejstev (družbena razmerja moči). Na tem mestu smo zato korpusno analizirali rabo leksema – uslovarjene leksikalne enote – feminizacija kot primer navidezne nevtralnosti jezika, ki v rabi razkriva močne družbene konotacije in spolne asimetrije. V analizi reprezentacije žensk skozi ta jezikovni izraz se bomo navezali na semantično prozodijo, ki je tesno povezana z vrednotenjskim oz. pragmatičnim pomenom. Sinclair (1996, 2004) je ugotavljal, da se vsaka pomenska izbira začne prav z izbiro semantične prozodije na najbolj skrajnem robu leksikalne enote pomena, kar vpliva na končno izbiro na ravni kolokacije oz. skladenjskega vzorca (feminizacija poklica, sodstva itn.), ki naj bi bila tako pogojena s pragmatično (diskurzivno) funkcijo. Leksem ima v SSKJ2 dva osnovna pomena, od katerih se prvi občasno preplete z drugim, in dva terminološka pomena. Glede na 1 Reprezentacijo razumemo kot ustvarjanje mentalne podobe nečesa z uporabo označevalnih praks in simbolnih sistemov, npr. skozi jezik (Baker 2009: 73). Tu se ukvarjamo le z moškimi in ženskami, ker ponujajo korpusi za zdaj le podatke na podlagi binarne organizacije spolov. 360