Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 in hrani z novimi sredstvi, ki izhajajo iz tehnološkega razvoja. To uradno različico spomina družba obravnava kot pomemben element kolektivne identitete (Szacka 2006: 19). Kolektivni spomin se mitologizira, kar pomeni, da ga lahko razumemo kot zgodbo s simbolnim pomenom: Mitologizacija preteklosti poteka v kolektivnem spominu, vendar ni v njegovem ponare janju, temveč v spontani preobrazbi likov in dogodkov iz preteklosti v brezčasne vzorce in personiifkacije vrednot, ki sankcionirajo vedenje in odnose, pomembne za življenje skupnosti. Poleg tega so liki in dogodki v kolektivnem spominu umeščeni v brezčasni preteklosti, ne pa v linearnem času zgodovinarjev. Njihova medsebojna bližina ali oddaljenost ni določena z oddaljenostjo v času, temveč z bližino vrednosti, ki jih utelešajo. Očitno je, da kolektivni spomin ne more funkcionirati brez zgodovinskega znanja, s katerim se hrani in ki ga po svojih pravilih selektivno uporablja kot gradivo za oblikovanje slik preteklosti. [...] Zgodovinski liki in dogodki postanejo nedvoumni in se preoblikujejo v enodimenzionalne simbole vrednot, hladno poročanje o njih pa nadomesti zgodba, polna čustev. (Szacka 2006: 23–24) Z vidika diskurzivne analize je torej pomembno, da je kolektivni spomin pogosto poenostavljen, pristranski, prepozna eno stališče in pretvarja dogodke v mitske arhetipe. Kot omenja Vezovnik (2009: 50), »izvirno prisotnost konstituira ponavljanje. V tem smislu nadomestek postane pomembnejši od svojega izvirnika«. Jezikovno zanimanje za kolektivne spomine in spominske diskurze je upravičeno s tem, da je jezik pogoj za obstoj, vzdrževanje in spremembo družbenega spomina, na jezikovno naravo kolektivnega spomina pa je opozarjal že Halbwachs: Ljudje, ki živijo v družbi, uporabljajo besede, ki se jim zdijo razumljive: to je predpogoj za kolektivno mišljenje. Toda vsako besedo (ki jo razumemo) spremljajo spomini. Ne obstajajo spomini, za katere ni ustreznih besed. O svojih spominih govorimo, preden jih prikličemo v spomin. Jezik in celoten sistem družbenih norm, ki so z njim povezane, nam omogočata, da v vsakem trenutku rekonstruiramo svojo preteklost. (Halbwachs 1992: 172) Analizo diskurza ponavadi začnemo z analizo besedišča, saj »vsi tipi besed, a še posebej samostalniki, pridevniki, glagoli in prislovi, nosijo konotativne pomene, ki odražajo družbene vrednote in sodbe« (Vezovnik 2009: 117). Verjetno največ raziskav kolektivnega spomina temelji na analizi medijskega diskurza, kar lahko razložimo s tem, da se spomin na družbeni ravni najlažje artikulira ravno v medijskem diskurzu, viri pa so splošno dostopni. Pušnik (2009: 190–191) pravi, da so medijski teksti eden od glavnih virov znanja o zgodovini. Poleg tega igrajo vlogo pri pomnjenju in spominjanju, medijske reprezentacije preteklosti pa so odsev družbenopolitičnega konteksta in nacionalne politične identitete (prav tam). Pogoj, da nekatere vsebine postanejo del kolektivnega spomina, ni samo njihov obstoj v medijih, temveč tudi njihova jezikovna formulacija – spomin se oblikuje v medijskih diskurzih preko semantike in posebne jezikovne formule, ki sta uporabljeni za opisovanje nejezikovnih pojavov. Lahko torej domnevamo, da pogosta uporaba speciifčnih oblik izhaja iz njihove posebne funkcije v danem diskurzu. 36