Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Očaran je bil nad idejo v razpravi, da je človek, ki zavrača preteklost, kakor da bi 20 ne obstajal in pada na raven orangutana! »To bi bilo dobro, če bi v Franciji danes to sentenco nabili na vsa javna mesta na naših univerzah in licejih, ker bi nas v učnem procesu tako veliko naših profesorjev rado prepričalo, da je francoska kultura začela 21 obstajati šele leta 1789, v letu francoske revolucije.« Iz razprave ugotavlja, da je »folkloristika lahko zelo precizen in znanstveni predmet.« Ustavlja se ob dejstvu, da »tradicijo, četudi se ta posreduje naprej izvirno in ustrezno, tj. z naravno komunikacijo, jo mlajši sprejemajo različno: s čistim posne- manjem, skritim odporom, odkritim uporom, ali ravnodušno. Vsi ti odzivi povzročajo zastranitve v procesu obnavljanja preteklosti« (prim. Stanonik 2006: 212). Ta misel se mu je zdela popolnoma nova, da je podvomil: »Je v tej luči res mogoče posredovati mladi generaciji tradicijo absolutno natančno?« (Polignac, pismo z dne 3. 4. 1990). Ne, seveda ne! Všeč mu je zadnja poved v obravnavani razpravi: »S tradicijo je kot s starši: treba jih je zapustiti, toda brez njih nas ne bi bilo!« (prim. Stanonik 1990: 1720; Polignac, pismo z dne 3. 4. 1990). V sklepu tega drugega pisma se zahvaljuje, da je z zanimivo 22 razpravo zelo razširil obzorje svojega vsakdanjika. 7 Primeri pisne slovenščine v prinčevih pismih Prvo pismo avtorici tega članka princ Polignac začenja v slovenščini: Draga Gospa, z velikem veseljem sem prejel vašo pismo od 21. VIII. 89. številka 23-223/89, in me je žal da me ni bilo mogoče takoj odgovoriti. Ker se nisem nekol prav za prav Slovenski jezik naučil, vam bom prosil ako smem v angleški jezik odgovoriti. Moja sestra Agnes – Markiza Créqui – Montfort – je obiskala naše znance v okolice Radovljici – mislim v leto 1950 – in me je povedala, da sedaj v Ljubljani jih je veliko ljudje da dobro razumejo angleško. So please accept – this change of language (Polignac, pismo z dne 29. 10. 1989). Pismo končuje z besedami: Prav lepo vam pozdravljam, z moje najbolje voščine in se zahvalim za vašo prijazno pismo. Z spoštovanjem Victor de Polignac (prav tam). Na priloženi fotograifji pa je napisano: »Victor de Polignac z eno prijatelica leta 1989« (prav tam). 20 Misel je vzeta iz knjige José Ortega y Gasset, Upor množic (Ljubljana: Slovenska matica, 1985), 239. 21 »ki jo je naša [torej francoska] oblast praznovala zadnje leto, leta 1989.« 22 Za to pismo sem se zahvalila v pismu z dne 16. 4. 1990 in ga končala z besedami: »Na priloženi voščilnici je verz iz ene od Prešernovih pesmi. France Prešeren je največji slovenski pesnik, živel je v času romantike (1800–1849), pokopan je v Kranju, rojen pa je bil v Vrbi, v vasi, ki je že kar blizu Mošenj. Ste kdaj slišali zanj in morda tudi brali kaj njegovega? Največ je pisal sonete in to tudi v nemščini. Vendar so slovenski seveda veliko boljši, materinščina je pač človekova duša!« 355