Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Z njegovim rojstvom se je njihovo družinsko življenje spremenilo, da so odtlej preživeli manj časa v Sloveniji. Nikoli dovolj dolgo, da bi se on naučil pravilno slovensko. Dejansko se slovenščine ni nikdar učil sistematično, zavestno, kar je vedno zelo obžaloval. Nikdar se ni zavzel, da bi se učil pravilno slovensko – »zaradi očarljive slovenske nravi.« Pravi, da je pogosto trdil, da so »Slovenci najbolj ljubeznivi na svetu: če kdo še tako slabo govori njih jezik, vedno razumejo in storijo vse, kar morejo, kar jih prosite« (Polignac, pismo z dne 3. 4. 1990). »Slovenci so najbolj prijazni, mirni, krotki. Vedno so me razumeli, četudi sem slabo govoril. Toda moji sestri sta lahko pisali in govorili pravilno. Jaz nisem nikdar študiral slovenskega jezika, toda moja sestra je to počela in lahko govori in piše pravilno« (Polignac, pismo z dne 29. 10. 1989). »Ko sem bil študent v Cambridgu, v letih 1920 do 1923, sem srečal študenta 14 z imenom Popović.« Radoveden je, ali je to ista oseba, kot je omenjena v eni od 15 folklorističnih razprav (Polignac, pismo z dne 3. 4. 1990). 4.3 Kako se je znašel v slovenskem okolju Starši Elizabete Reš, tj. prejšnja družina, so bili ves čas skrbniki, varuhi njihovega posestva v Podvinu. Vedno so jim zaupali (Polignac, pismo z dne 29. 10. 1989). Okoliška dekleta so bila po nekaj mesecev v gradu. Tudi Elizabetina mama, ko je bila še mlada. Kadar so bili proč, so nekatere jemali v Anglijo ali v Francijo in zato je znala nemško, angleško, francosko (Stanonik 1989a). 4.4 Kako mu zveni slovenščina Zastavljeno vprašanje je bilo: »Kakšen jezik je za Vas slovenščina: lep, težak, okoren, zveneč, trd; skratka: kako Vam zveni?« Pri odgovoru na to najpomembnejše vprašanje se je princ de Polignac oprl na izhodiščne pridevnike. Vprašanja, ki mi jih zastavljate, so zelo zanimiva, toda hkrati precej težka zame, ker nisem slovničar ali literat. Kar vam lahko povem, je mnenje turista. (Polignac, pismo z dne 29. 10. 1989) 16 LEP. Tu sta dve reči, ki se upoštevata: lep za ušesa ali lep za oči. LEP za ušesa. Dejal bi, da je slovenščina manj melodična kot italijanščina, bolj natančna v glasovih kot poljščina in ruščina, ker imajo oni veliko nedoločnih glasov, kot so njihovi š in č glasovi, ki so za ušesa tistih, ki jih ne govorijo, konfuzna, zmešana. S tem priznava, da so njihovi glasovi [= slovenski fonemi] tako precizni, da jih tujec sprva zares težko razloči in še težje izgovarja. LEP za oči. Slovenski jezik je, po mojem ponižnem mnenju, veliko lažji in prijetnejši za branje kot marsikateri evropski jezik, ker je izgovorjava zgoščena in natančna. Nima podvojenih črk (dveh tt, dveh ll ali dveh mm); oči lahko tečejo po vrstici bolj hitro in lažje. Druga prednost slovenščine je, da se možganom ne zatika pri izgovorjavi, v vsaki 14 Prim. Stanonik 2006: 213. 15 Anton Popovič, Esteticka metakomunikacia v: František Miko, Anton Popovič, Tvorba a recepcia (Bratislava, 1978), 239–351. 16 Princ Polignac sam piše slovenske pridevnike z velikimi črkami. 351