Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 bral vaše beseda, seveda mi je takoj prišel pred oči slike do sedaj že stare – in sicer leta 1899 do leta 1938 – ta zadna leta, da mati in jaz smo bili u Jugoslaviji. (Ahačič 2009) Glede na to, da je bil krščen v gorenjski župniji, ponosno poudarja, da se lahko tudi njega šteje za Slovenca: Moje ime se lahko še sedaj bere v župnija Mošnje, ker sem bil tam krsten. Ne vem ako je to ta prava beseda za tista ceremonija v cerkev, kadar župnik da križ, vode in olje na glavo od majne otroci. Na ta način lahko pravim da sem, jaz tudi, v resnici en Slovenec! (Ahačič 2009: 26) Princ Polignac je tudi mene nagovarjal, naj se povežem z njim, da mi bo z veseljem posredoval zaprošene podatke o njuni mladosti. V Radovljici je gospod Bolé (Kopališka ulica), zelo prijazna oseba, s katerim si občasno dopisujem. On ima knjigo s podrobnostmi o vseh zanimivih posestih na gorenjskem območju. (Mislim, da nekaj dela pri Turističnem društvu v Radovljici. Prepričan sem, da bi bil vesel, da bi vam dal kaj več podrobnih podatkov o starem Podvinu in moji 6 družini. (Polignac, pismo z dne 29. 10. 1989) 3 Grad Podvin Grad Podvin v Mošnjah je bil prvotno zgrajen kot obrambni stolp. Nato so ga lastniki Podwein (> Podvin) predelali v graščino. Podvinski grofje so leta 1397 izumrli in grad je prešel v roke grofov Lambergov in Wagnov (Savnik 1968: 284–285). Na njem se je zvrstilo več kot 30 lastnikov, preden ga je leta 1885 kupila družina Polignac in se zgledno vključila v novo okolje. Gospa Polignac je okoliške otroke vsako leto povabila na torto in sladoled, na cvetno nedeljo so bili deležni pomaranč. Najbrž ni naključje, da so v slovenskem kmečkem okolju novorojenki dali ime Elizabeta, kot ga je imela lastnica gradu Podvin, in da je Elizabeta Reš tako poimenovala tudi svojo hčer. Markiza je hodila k maši v mošenjsko cerkev. V gradu so izjemoma najeli avto, drugače so se vozili s tremi konji ali jih jahali in to veselje omogočili tudi vaškim otrokom. »Kako so me gledali!« se je spominjala Elizabeta Reš. Gorenjci so grajske prebivalce vedno spoštovali, neposredna okolica je z njimi živela v pravem prijateljstvu. Nekatere mame so otrokom pripovedovale, kaj lepega so kot dekleta doživele v Podvinu in še posebno v Franciji in Angliji. »Moja mama so 7 znal’ nemško, angleško, francosko. So hodili pozimi z njimi v Francijo.« Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska komunistična oblast Podvin nacionalizirala in se pogodila s francosko vlado za simbolično ceno zanj. V gradu je bila nekaj časa kmetijska šola, leta 1962 pa je postal gostinsko-turistični, dolga leta protokolarni objekt, kamor je rad zahajal predsednik Tito (Ahačič 2019). Leta 1990 je v Podvinu posebna strokovna komisija oblikovala prvi osnutek slovenske ustave (Ahačič 2019). 6 Ne spominjam se več, kaj je bilo vzrok, da se te raziskave nisem lotila takoj in sem gradivo vzela v roke šele zdaj, ko so vsi mogoči informatorji že zdavnaj v grobu. 7 Tj. z lastniki gradu, družino de Polignac. 349