Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Zadnja pesem Zadnji pesmi na pot, ki ti je ne bo dano zapisati. Ta bo najlepša, saj jo boš prepustil drugim. (Premk 2016) Anakolut po prvi, toliko obetajoči vrstici, sprva šokira. Vezno tkivo besed se nato stke v harmonično celoto. Sreča je v dajanju sebe celega in s tem v prejemanju celotne vednosti o sebi in vsem. Pesnik se je podoživel in odprl svetu prav z manjkajočo celoto, tj. s tem, da se je iz nje izmaknil, z manjkajočim besedilom, prepuščenim bralcu. Pri pesmi, ki je in je ni, je prazni prostor čudežna celota bivanja. Celota in čudež se rodita v največji stiski, človekov jaz se preda navdihu in preide v nič. Priljubljena Premkova pogosta besedna igra: čin – nič prične učinkovati v onostranstvu, ki postane resničnost. Oba predznaka sta v pesmi Onostranstvo izražena z zamolkom. Onostranstvo Čeprav vemo, da ni ničesar tam, je prav ta NIČ, ki tukaj vse določa, da se spreminja v ČIN. In prav to vse je tukaj, ki tamkaj nič poraja, da vse kipi in raste v to oddaljenost, kjer v vrelcu večno novo vse nastaja. (Premk 1988) 3 Zaključek Deifnicijo identitete sta Janez Premk in Marja Boršnik razumela po sebi kot popolno zvestobo sebi in svoji zemlji. Boršnikova podaja svoje izhodišče pri raziskovanju identitete besednih umetnikov v Študijah in fragmentih. Uvodoma slika privrženost tradiciji, obenem pa kaže posluh za vsa nova utemeljena spoznanja, ki pripomorejo h kvaliteti in aktualnosti njenih literarnih prispevkov, znanstvenih razprav in vzajemnih diskurzov. Pesnik Premk pa z naslovnim verzom pesmi Luč (Ključ, / ki vrata / vsa odpira) izkazuje svojo zakoreninjenost v izročilu, ki jo odraža s širokim naborom besed v prenesenem pomenu. Oba se zavedata, da se organičnost materinščine ne 345