Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 2.5.2 Tudi Premk se je kot raziskovalec in še bolj kot pesnik ukvarjal z Gradnikom. V jubilejni zbornik je ob Gradnikovi smrti zapisal, da kot interpreti Gradnikove poezije lahko vstopijo vanjo »le tisti, ki imajo dovolj ljubezni, da tvegajo vstop. A dno ljubezni je oddaljeno.« (Premk 2008: 119) Antonu Aškercu, ki ostaja kljub baladnosti vedno na trdnih temeljih svojega izvora, je v veliko oporo njegov trdi, odporni, trmasti rod, ki »z glavo bi skozi zid« (prim. Boršnik 1939: 7). Ve in čuti se, da gre za velikega umetnika, ki ohranja svojo identiteto. Predvsem pa zdrži v svoji intenzivnosti in premočrtnosti. Ob tem dodaja Janez Premk Marji Boršnik nekaj misli o Aškerčevem izrazu: V svoji kamniti doslednosti izraza, ki ga v slovenski poeziji nihče ni presegel, v svoji baladnosti epske pripovedi, nihče drug tudi ni dosegel take zgoščenosti, usodnosti in enkratne neponovljivosti, ki Aškerca uvršča v sam vrh svetovne poezije … Brodnik, Ponočna popotnica, Mejnik in še druge so utelešenja, ki bodo spremljala Slovence, dokler bo slovenščina kot jezik obstajala. S to dilemo obstoja slovenščine pa se je Boršnikova ukvarjala vsaj toliko kot Stanislav Škrabec. Seveda so Aškerčeve pesmi kot vse, ki so imele genialnega avtorja, neprevedljive. Kar je izpostavila Marja Boršnik kot enoplastnost, ker v njegovi poeziji ni prvin, ki bi človeka odmaknile od trdnih, realnih, enkratnih tal, je po čudežni transcendentni logiki sčasoma postala kvaliteta, ki jo je dodal čarovnik čas. Nekatere pesmi s časom pridobivajo na teži in kvaliteti in so antološke v svetovnem merilu. To je kasneje Marja Boršnik tudi uvidela, kar dokazuje, da se je bila pripravljena ob avtorjevem delu vse življenje razvijati (Premk, Premk Bogataj 2015: 159). Medtem ko je Aškerčev izraz po večini enoumen, je Premkov načeloma pomensko večplasten in prvi hip zagoneten zaradi svoje večpomenskosti. Pri vsej njegovi poeziji gre za poskus sestavitve celote in pot do tega kaže naslovna pesem v identitetni vlogi. 2.6 Pesniški izraz Janeza Premka Objektivno sliko o identitetni vlogi Premkovega pesniškega izraza nasploh je podal njegov dolgoletni založnik Peter Amalietti v spremni besedi k pesniški zbirki Selitve – Med molitvijo in praznino biti: Sicer pa že Premkov velikanski pesniški opus, ki mu v naši domovini skorajda ni premca – in to ne le po količini – ne priča le o njegovi veliki ustvarjalnosti, plodnosti in dolgoživosti, temveč je tudi nekakšno jamstvo o iskrenosti in prepričljivosti njegovega ustvarjalnega razvoja. Njegovo novo pesniško zbirko (Selitve, 2015) krasijo zlasti zgoščenost sloga, zenovsko minimalistični verzi, gospodarnost in jasnost izraza, zabrisanost pomenov in sporočil, kabalistična kriptičnost, pretanjeni simbolizem in visoko razvita simbolika, vse to pa začini velika sporočilna vrednost pesnikovih spoznanj, ulovljenih v črke na papirju te pesniške zbirke, šestnajste po vrsti. In čeprav so te pesmi prav po lirično krhke in navdihnjene, jih lahko pogojno uvrstimo v dotlej teoretično še neopredeljeno posebno pesniško zvrst, ki jo lahko imenujejo hermenevtična ali spoznanjska poezija, kakršno sicer edina neguje vzhodnjaška modrost (Kabir, Haifz, Rumi …). (Premk 2015: 84–85) 341