Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Literarnovedna šola Franceta Kidriča je Boršnikovo učila natančnosti, šola Ivana Prijatelja pa ji je omogočala razmah in širokopoteznost (Boršnik 1962: 6). Zato je njena temeljita analiza stvarnosti obogatena s stilemi in prenesenimi pomeni. 2.3 Narodno zavedna pedagogika Profesorica je bila preganjana zaradi privrženosti svoji etnični, etični in jezikovni identiteti, slovenščini in slovenstvu. Ko je poučevala na Ptuju in sta ji bila slovenski jezik in literatura neodtujljivi notranji imperativ, je leta 1932 doživela politični pregon v Leskovac. Toliko bolj se je zavedala svoje identitete. Ugotavljala in utrjevala je ni le pri sebi, pri rojstni Borovnici, temveč pri vseh avtorjih in avtoricah, ki jih je raziskovala v svojih obravnavah (Premk, Premk Bogataj 2015). Njena dela niso le soustvarjalne psihološke, stilistične in primerjalne nadgradnje avtorjev, temveč se je tesno povezovala z njihovo notranjo podobo. 2.4 Intervju kot poseben tip literarnozgodovinskega diskurza Poseben tip literarnozgodovinskega diskurza, intervjuja, pogovora z avtorji, je znanstvenica vpeljala najprej z Gradnikom (Boršnik 1954), pozneje pa tudi s številnimi drugimi umetniki pisane besede. Zaradi intenzivnosti in njenega bogatega lastnega doživljanja so se k intervjujem z lahkoto odzivali tudi najbolj vase zaprti sogovorniki: literati in likovni umetniki. Po Gradnikovem mnenju more veliko literarno umetnino oceniti in poustvariti samo umetnik in se je ne da vrednotiti racionalno klišejsko s »skrhanim nožem« (Boršnik 1954: 4). 2.5 Kraj, čas, poreklo in oblikovanje identitete pri raziskovanih ustvarjalcih 2.5.1 Ogledali si bomo nekaj ugotovitev pri najožjem izboru avtorjev Marje Boršnik in nekaj Premkovih misli o dveh obravnavanih pesnikih. Pri Gradniku, Vorancu in Aškercu je identiteta globoko zakoreninjena in prepoznavna do konca življenja. Lovro Kuhar, Prežihov Voranc je v jedru zdrav in dober. Biti z vnanjim svetom eno – to je bistvo in velika umetnost Prežihove epike. (Boršnik 1962: 337–338) Boleče zagrizen v svojo zemljo je Gradnik črpal moč za svojo rast samo iz nje in je ostal toliko elementaren in toliko svojski, kolikor ji je bil zvest … Naša zemlja ima čudne, prečudne lastnosti: kot da njen posamezen del in delec stoletja zbira sile, da jih nekoč prvinsko izčrpa tisti, ki mu bo najbolj zvest. (Boršnik 1954: 4) V tej povedi je veliko sporočil, ki pa se lahko nanašajo na večino njenih raziskovanih avtorjev iz naslednjega obdobja. S takim mnogoplastnim, sicer ekspresivnim izrazom se literarni zgodovinar lažje približa dojemanju avtorjevega besedila oz. njego- vemu kritičnemu vrednotenju. Parafraza metaforičnega veččlenskega izraza z na videz slabšalnim prenesenim pomenom »zagrizen« podaja pomen zvestobe, trajno identitetno prepoznavnost, »boleče« se navezuje na težko preteklost. 340