Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 besedne zveze, besedne igre, stavki in diskurzi, ki koreninijo v življenju samem, so zrcalo ustvarjalčeve duševnosti in osrednja sredstva metaforično strukturiranega konceptualnega sistema pojmovnih povezav. Marja Boršnik (1906–1982) je bila prva ženska profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti, začetnica ženskih literarnih študij in mladinskega literarnovednega raziskovanja (več o tem v Premk, Premk Bogataj 2015). Janez (Ivan Branko) Premk (1939–2017) je z 22 leti končal študij prava, nato pa opravljal poklic pravnika in odvetnika. Pozneje je tudi prevajal in objavil nekaj znanstvenih člankov. S poezijo se je ukvarjal od 11. leta. Poleg 17 objavljenih pesniških zbirk jih je nekaj ostalo v rokopisu. 2 Stične točke med ustvarjalcema in identitetna vloga v njunih diskurzih/besedilih Identitetno vlogo v članku razumemo kot osebno oz. etično in narodno zavest, izkazano v pogovornem in pisnem jeziku diskurza ali pesmi. Vrednote in etična izhodišča, s katerimi sta se ustvarjalca osebno identiifcirala, so že v izbiri tem, ki sta jih ubesedovala, oz. področij njunega delovanja. Marja Boršnik je metode empiričnega preučevanja literatov nadgradila z ugotav- ljanjem individualnih ritmičnih period pri porajanju svojega in tujega ustvarjalnega dela, Premk pa je prispeval k promociji psihoterapevta, iflozofa in erudita Martina Kojca v elito aplikativno-izkustvenih znanstvenikov, tako da je Kojčevo iflozoifjo, ki zagovarja vpliv pozitivne duhovne naravnanosti na izboljšanje življenjske kvalitete znotraj in zunaj nas, potrjeval z lastnim življenjem (Premk: 2016). Potrebo po pisnem izražanju sta tako Marja Boršnik kot Janez Premk čutila že v otroštvu kot notranji imperativ in se je pri obeh uveljavljala od 11. leta naprej. Odločila sta se torej za nepretrgan, do sebe neizprosen notranji razvoj, a identitetno- etično izhodišče je pri obeh ostajalo trdno, izraženo s starogrškim aforizmom: gnothi se auton (Spoznaj sam sebe!). 2.1 Identitetna vloga v znanstvenem diskurzu Marja Boršnik je iz pozabe ali celo iz anonimnosti reševala avtorje in avtorice, ki so bili v nemilosti, npr. Stanka Majcna idr., Premk pa se je uspešno ukvarjal s sodnimi postopki, ki so vnaprej veljali že za izgubljene. Ob raziskovanju mladinskega kriminala in razlogov zanj je ugotovil, da so prestopniki po večini neobičajno občutljivi in inteligentni mladostniki, ki so imeli težko otroštvo. Nekaj podobnega je pri raziskovanju velike večine besednih ustvarjalcev ugotavljala literarnozgodovinska detektivka, kakor je samo sebe imenovala Boršnikova (Boršnik: 1962; prim. Mravlje 2020: 7). Čim večji je človek, tem več energije je potrebne za osebnostno rast in napor osvobajanja. To dognanje izhaja še posebno iz ustvarjalkinih ženskih študij, pa tudi iz študij o Aškercu, Gregorčiču, Tavčarju, Cankarju, Majcnu idr. (Sollner Perdih v: Premk, Premk Bogataj 2015: 317–372). Ob tem moramo omeniti Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, enega najprodor- nejših poznavalcev človeške psihe, ki mu je Premk leta 1986 posvetil predavanje 338