Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 »Je res cool!« (Pison 2013: 11). Del našega vsakdana so tudi že angleške pesmi, kot priča Vinko Bandelj: »in potem se dihanje umiri, / vdih štiri korake izdih, / vdih štiri korake izdih, / v ritmu Unforgiven / what I’ve felt / vdih štiri korake izdih, / what I’ve known / vdih štiri korake izdih, / hop čez korenino / never shined through in what I’ve shown / vdih štiri korake izdih, / never free / vdih štiri korake izdih, / pazi na kamen / never mind / vdih štiri korake izdih, / so I doubt thee unforgiven / vdih štiri korake izdih«. (Bandelj 2018: 35) Videti je torej, da so obravnavani pisci zakoreninjeni v svoj materni jezik, da pa jim raba drugih jezikov ne povzroča dileme, saj jim poznavanje več jezikov in kultur predstavlja prej prednost kot težavo, tako da lahko prosto prehajajo iz enega jezika v drugega, pri tem pa ohranjajo slovenščino kot osrednji jezikovni sporazumevalni kod. Na podlagi naštetih primerov in v opisani situaciji bi lahko na neki način zanikali trditev Borisa A. Novaka (2005: 235), ki pravi, da »bogastvo obvladanja dveh jezikov, dveh svetov, pomeni namreč v isti sapi tudi bolečo razcepljenost«, saj v naštetih odlomkih, pa tudi pri branju vseh ostalih del, ni več začutiti te razcepljenosti, avtorji ne pojmujejo svoje dvojezičnosti kot problematično, prej kot prednost, pri čemer pa se zelo dobro zavedajo, katere so njihove korenine in kateri je njihov prevladujoči jezik, tj. slovenski, v katerega pa mirno vstopajo izrazi iz drugih tujih jezikov. 5 Prostorska zaznamovanost Izmed vseh do sedaj predlaganih tipoloških razsežnosti, ki zaznamujejo književnost Slovencev v Italiji, se zdi, da je pri avtorjih starejše in srednje generacije prevladovala predvsem etnična in jezikovna zaznamovanost (Košuta 2008; Cergol 2014), pri avtorjih mlajše generacije pa začenja prodirati prostorska zaznamovanost. Po eni strani so našteta dela trdno zasidrana v svoj prostor, spet po drugi pa so popolnoma aprostorska in celo atemporalna, npr. Bandljev roman Grad in čas. Nekateri avtorji zelo vztrajno ubesedujejo svoj položaj obmejnega ustvarjalca; pogled na mejo in življenje ob meji zaznamuje predvsem kratke zgodbe Primoža Sturmana, pa tudi marsikatero pesem Davida Bandlja: »prešvercal sem celo to pesem / pha / sli ni meja / za omejene / no / potem omejujte omejene in ne mene / MEJO vidim in / se ji sMEJEm.« (Bandelj 2000: 12) Prostorska zaznamovanost je bila globoko zakoreninjena pri vseh generacijah ustvarjalcev v Italiji, »bivajo in ta prostor preveva njihovo poezijo po dolgem in počez, jo odpira in zapira in v vsakem izmed njih ustvarja novo prostorsko recepcijo ali zaznamuje posvečenost njihovih korenin, najsi bodo ukleščene ali izruvane« (Bandelj 2009: 375). Tudi pri tej zaznamovanosti pa je čutiti nekatere premike v smer večje mobilnosti po svetu. V številnih literarnih delih gre namreč za opis popotovanj po svetu, ki so večinoma individualna (Sancin, Klemše, Tuta, Carli) in v večini primerov protagonisti zapustijo domači kraj, »ki ga le redko pogrešajo« (Smotlak 2016: 203), je pa res, da se v veliki večini vanj tudi vračajo. Vsi našteti avtorji namreč trenutno bivajo v tržaški ali goriški pokrajini v Italiji ali pa tik ob meji v Sloveniji in so se v nekaterih primerih v svoj rojstni kraj vrnili po nekajmesečni ali tudi nekajletni odselitvi. Tudi v tem pogledu gre torej poudariti zakoreninjenost avtorjev v domačo zemljo, a obenem tudi željo in težnjo po odkrivanju novih svetov in okolij, iz katerih pa se redno vračajo domov. 335