Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 s katero bomo razbrali premike pri analizi odnosa do jezika ter pri njihovi opredelitvi prostorske zaznamovanosti. Iz analize teh del je razbrati predvsem veliko raznolikost žanrskih izbir: na seznamu naletimo namreč tako na pesniške zbirke in romane kot tudi na zbirke kratke proze in drame, nekaj je tudi hibridnih oblik literarnega ustvarjanja; med žanri pa smo našteli poezijo, prozo, dokumentarno in potopisno obliko pisanja ter kriminalke. Delno raznolikost je opaziti tudi pri izbiri jezika, pri čemer pri večini avtorjev prevladuje slovenski knjižni jezik (Carli, D. Bandelj, Klemše, V. Bandelj, Sturman, Sancin, Tuta, Fužir Schart), pri dveh je opazna raba obeh jezikov, čeprav v dveh ločenih situacijah (Pison in Gherdol), ena avtorica pa je za svoja kriminalna romana do sedaj izbrala samo italijanščino (Zobin). Tudi ko gre za izbiro dveh jezikovnih kodov, se ta ne mešata, avtorji se torej v posameznih delih odločajo samo za enega. Pri vseh avtorjih pa močno izstopa njihova prostorska zaznamovanost. 3 Izbira jezikovnega koda Če predstavlja pojav večjezičnosti in medkulturnosti vrednoto znotraj meja nacionalne države, ker ruši koncept monolitnega enojezičnega in enonarodnega literarnega sistema, je treba ta pojav drugače obravnavati in vrednotiti izven meja nacionalne države, kjer je obstoj in razvoj slovenskega jezika še posebej izpostavljen drugačnim silnicam in uokvirjen v nekoliko različen sociolingvistični kontekst sobivanja vsaj dveh, če ne več kultur in jezikov. Stanje jezika je primerljivo kvečjemu s situacijo Slovencev v Avstriji, kjer pa zadnje raziskave kažejo na zelo velike premike pri obravnavi tamkajšnjega literarnega sistema. Na Koroškem namreč vse več slovenskih pisateljev in pesnikov izbira nemščino, a obenem vse več slovenskih avtorjev iz Slovenije sooblikuje tamkajšnjo literarno sceno; nekateri nemško govoreči ustvarjalci vpeljujejo teme, ki so vezane na slovensko narodno skupnost; »neslovenski« (predvsem avstrijski) avtorji objavljajo pri dvojezičnih založbah v Celovcu, na drugi strani pa »nemške« založbe izdajajo tudi slovensko literaturo (Köstler, Leben 2017: 153). Vse to kaže že na zelo razslojeno in raznoliko situacijo, v kateri »imamo opravka z odprtim, nadregionalnim, s transnacionalnim in tudi z virtualnim literarnim prostorom« (prav tam: 154). Take razslojenosti pri Slovencih v Italiji sicer še ni mogoče zaznati: res je, da slovenske založbe v Italiji objavljajo tudi nekatere, sicer redke knjige italijansko govorečih avtorjev, italijanske založbe pa še niso izdale nobene knjige v slovenščini. Med 11 naštetimi avtorji samo ena Slovenka iz Slovenije sooblikuje literarni prostor Slovencev v Italiji, še vedno pa večina slovensko govorečih ustvarjalcev piše v mater- nem jeziku. Medtem ko je bila v povojnih desetletjih izbira jezika pri Slovencih v Italiji ideološko pogojena in je izhajala iz jasne narodne pripadnosti, je prišlo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do sprememb pri percepciji in reprezentaciji večjezičnosti, »intelektualci so ovrednotili multikulturnost in ji prisodili zmožnost globljega poznavanja prostorske pojavnosti. […] Poudarjanje pozitivne večjezičnosti v javnem diskurzu je spodbudilo nekatere ustvarjalce, da so začeli pisati v italijanskem in 333