Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 potrdi informacija o zelo nizki stopnji zadovoljstva s storitvami v slovenskem jeziku na uradih in javnih ustanovah (Graf 7). Očitna je torej potreba po več priložnostih in možnostih sporazumevanja na tem področju, pri čemer je bilo opozorjeno tako na pomanjkljivo usposobljenost zaposlenih kot na premajhno zavedanje o možnosti sporazumevanja v slovenskem jeziku nasploh. Uporabniki slovenskega jezika po podatkih eAnkete 2017 redno spremljajo medije v slovenskem jeziku, zlasti tiskane (Graf 2). Gledanost televizijskih programov v slovenskem jeziku je opazno nižja (42 % občasno, 7 % nikoli) – o razlogih bi veljalo razmisliti. Podatek o zelo pogostem sporazumevanju v slovenskem jeziku prek družbenih medijev kaže na moč in vlogo, ki jo imajo ti v sodobnem času, ter bi jo veljalo v prihodnje še bolje izkoristiti. Na več mestih je mogoče opaziti poudarek na kompleksnosti razmerij do sloven- skega jezika: usvojeno in privzgojeno intimno občutenje (ki je prav zato toliko bolj sestavljeno) se v vsakdanjem življenju sooča s pragmatičnostjo izbire. eAnketa 2017 je bila sicer opravljena poleti 2017, v zadnjih dveh letih pa je bilo na tem področju narejenih kar nekaj korakov, katerih uspešnost se bo še izkazala, leta 2018 je npr. začel v polni sestavi delovati Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, od leta 2019 je dejavna posebna Pravna služba za jezikovne pravice (zajezik.eu), v okviru Slovenskega raziskovalnega inštituta v Italiji (SLORI) se je leta 2019 »oblikovala Delovna skupina za jezik, ki nudi strokovno pomoč pri načrtovanju jezikovnih strategij in politik, pa tudi vrsto storitev na področju svetovanja, izobraževanja, priprave gradiva, lektoriranja, raziskovanja, promocije in drugih oblik jezikovne podpore skupnosti« (prim. www.slori.org/jezik/) ipd. Čeprav so se že leta 2017 na Drugi deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne 6 manjšine (Janežič, Jagodic 2017) osredinili na neposredno evalvacijo zakona in ukrepov ter jezik in politično participacijo, bodo na pomladanski konferenci leta 2021 teme gotovo zelo podobne, le poudarki bodo nekoliko drugačni, npr. brez problematike pouka slovenskega jezika v Kanalski dolini verjetno ne bo šlo. Ključna namreč ostaja izdelana in domišljena strategija nadaljnjega življenja in dela slovenske skupnosti v Italiji, ki pa naj vključuje in izhaja iz dejanskih potreb in praks uporabnikov, pri čemer je pomemben proaktiven pristop, ki bo omogočal ohranjanje in razvijanje znanja slovenskega jezika, predvsem pa ozaveščal in omogočal priložnosti za njegovo rabo. Viri in literatura BOGATEC, Norina, VIDAU, Zaira (ur.), 2017: Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst: SLORI, ZTT. BUFON, Milan, 2017: »Neznosna lahkost« manjšinskosti in Slovencev v Italiji. Norina Bogatec, Zaira Vidau (ur.): Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst: ZTT, SLORI. 14–20. 6 Namen deželne konference je preverjanje implementacije ukrepov in zbiranje predlogov v zvezi s prilagajanjem ukrepov glede na potrebe in opredelitve smernic. 329