Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Štera pout je bila kriva, Katera pot bila je kriva, šteri zakon te je vzeo, kakšen zakon te je vzel? koga čaka tvoja svila, Ko ljubezen je zgorela, što je takšo srečo meo. v tebi je ostal pepel. Tüdi če si že zgibila Zdavnaj tu so že zbledeli vse spomine na mene, vsi spomini in sledi, Znaj, ka vsigdar mo te čako jaz še zmeraj sem ob reki, tan, ge mejsec doj gemle. kot kdaj ptica obsedi. Šaš de skrivo vse poti, Kmalu bo minila zima, proud de daleč od brigá, v travah več ne bo snega, ena rouža de pa gnala, ena roža bo pa lepa, kak bi zrasla vö s srca. kot bi zrasla iz srca. Pesem je v primerjavi s prejšnjima različicama v glasoslovju mestoma poknjižena, s čimer pesnik prehaja iz krajevnega narečnega v pokrajinski (prekmurski) knjižni 6 jezik. Medtem ko se tipična prekmurska dvoglasnika ej za stalno dolgi jat (mejsec, zvejzde) in ou za stalno dolgi nosni in prevzeti o (pout; rouža) v zapisu ohranjata, so diftongi ij, üj in ej za praslovanske stalno dolgi i, u in nosni e poenoglašeni oz. 7 »poknjiženi« (tij > ti, prijdeš > prideš, spomijne > spomine; drüjga > drüga; glejdan > gledan), s čimer se je izgubila možnost razlikovanja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki, ki so v narečju ostali kratki do danes. Tudi diftong ej kot pokazatelj naglasnega mesta pri samostalnikih mešanega naglasnega tipa in naglašenega tematskega e v osebilu dvozložnih glagolov je poenoglašen v e, na katerem je mestoma, a ne dosledno, zapisan ostrivec, npr. kraj vodej > kraj vodé, a na menej > na mene; tečej > tečé, a gemlej > gemle. Zapisovanje ostrivca je pri samostalnikih mešanega naglasnega tipa nedosledno tudi na dolgem a-ju: od brigá, toda s srca. Moškospolski edninski glagolski deležnik na l, prej v naglašenem zlogu zapisan po izgovoru s končajem u za dvoustnični u, je sedaj izkazan s končajem ̯ o (zeu > vzeo, meu > meo). Poknjižena je narečna oblika prislova čistak v čisto, približevanje knjižnemu jeziku pa kaže tudi zapis vzglasnega v-ja, ki v narečju sicer onemeva (se > vse, sigdar > vsigdar). Pri prepesnitvi narečnega besedila v knjižni jezik so poleg razlik na glasoslovni in oblikovni ravni opazni še opuščanje skladenjskih zvez, ki jih knjižni jezik ne pozna, leksične zamenjave v posameznih verzih ter zamenjave celotnih verzov, npr.: [...] kak bi zrasla vö s srca. > [...] kot bi zrasla iz srca. – [...] itak vüpan [...] > [...] na tihem upam [...] – [...] ka tá prideš [...] > [...] da spet prideš [...] – [...] tan kamen vržen [...] > [...] včasih kamen vržem [...] – [...] šteri zakon te je vzeo [...] > [...] kakšen zakon te je vzel [...] – [...] ena rouža de pa gnala [...] > [...] ena roža bo pa lepa [...] – [...] koga čaka tvoja svila, što je takšo srečo meo. > Ko ljubezen je zgorela, v tebi je ostal pepel. – [...] znaj, ka vsigdar mo te čako tan, ge mejsec doj gemle. > [...] jaz še zmeraj sem 6 V spremni besedi h knjigi Just (2019: 74) to pojasnjuje tako: »ker se prekmursko narečje členi v več govorov [...] in je tudi njegova pisna podoba v današnjih leposlovnih knjigah neenotna [...], zapis prekmurščine v tej knjigi skuša vzpostaviti kontinuiteto z jezikovno in pisno tradicijo knjižne prekmurščine, predvsem z opuščanjem danes prevladujočega fonetičnega zapisovanja«. 7 Diftong ej za dolgi polglasnik je po izgovoru zapisan samo v moškospolskem kazalnem zaimku tej ‛taʼ. 315