Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Znan, ka si zdaj čisto drüjga, daleč tan si najšla mer, tüdi če zdaj zvejzde glejdaš, te ne gene tej večer. Štera pot je bijla krijva, šteri zakon te je zeu, koga čaka tvoja svila, što je takšo srêčo meu. Tüdi če si že zgibijla se spomijne na menej, Znaj, ka sigdar mo te čako, tan ge mejsec doj gemlej. Šaš de skrijvo se potij, proud de daleč od briga, ena rouža de pa gnala, kak bi zrasla vö s srca. Besedilo je neonaglašeno, samoglasniki nimajo naglasnih znamenj ne za mesto naglasa ne za kvaliteto in niti za kvantiteto. V primeru srêča zapisana strešica zazna- muje širino (kratkega) e-ja, na mesto naglasa v besedi pa kažejo tudi diftongi. 4 Pesem izkazuje nekaj tipičnih prekmurskih glasoslovnih značilnosti, kot so: ü za staroakutirani u (tüdi); ö za e v položaju za ustničnikom (vö < vön < ven < *vъnъ); u za zlogotvorni ł > (dugo); ej za stalno dolgi jat (zvejzde, mejsec); ou za stalno dolgi nosni in prevzeti o (proud; rouža); e-jevska vokalizacija novoakutiranega polglasnika (gene ‛ganeʼ); ij za stalno dolgi i (tij, prijdeš, spomijne) in üj za stalno dolgi u (drüjga); ej iz stalno dolgega ę in cirkumlfektiranih ȇ, ǝ̑ (tečej, glejdan); i iz prednaglasnega u in ě (zgibijla, briga ‛R ed.ʼ); e iz i pred r (mer) in e iz a za j (ge < ges < ďes < jaz < *azъ). V besedilu so opazne še naslednje narečne značilnosti: onemitev vzglasnega h in v (odin ‛hodimʼ, se ‛vseʼ); prehod končnega m > n (tan, vržen); otrditev primarnega palatalnega l' v srednji l (gemlej ‛jemljeʼ); razvoj j v g pred sprednjimi vokali (gemlej, ge); protetični v (vüpan); vrinjeni j (najšla); prehod soglasniške skupine kt > št (šteri ‛kateriʼ, što ‛kdoʼ < *xto < *kъto); onemitev nenaglašenega o v prislovu kako (kak). Moškospolski edninski glagolski deležnik na l je zapisan po izgovoru s končajema o in u za dvoustnični u (čako, skrijvo; meu, zeu). ̯ V oblikoslovju izstopajo skrajšane oblike prihodnjika glagola biti (mo ‛bomʼ, de < boude < bode); vprašalni zaimek ge (< gde ‛kjeʼ) namesto oziralnega kjer (tan ge mejsec doj gemlej); moškospolski kazalni zaimek tej (< ta < *tъ) in veznik ka, ki opravlja vlogo knjižnega da. Narečne pa so tudi nekatere besede in oblike: znan ‛vemʼ; šče ‛šeʼ; ta ‛tjaʼ, sigdar ‛vedno, vselejʼ, itak ‛še vednoʼ, takši ‛takšenʼ; kraj ‛ob, zravenʼ, doj ‛dolʼ, kak ‛kotʼ. Skladenjska posebnost je kalk dol jemati (mejsec doj gemlej < nem. der Mond nimt ab). V zapisu pesmi najdemo dva primera poknjiževanja: namesto diftonga ou je zapisan monoftong o (pot < *pǫt), namesto narečnega prislova čistak pa je zapisana njegova knjižna različica čisto. Lainšček tudi v svoji drugi narečni zbirki pesmi sledi ljubezni, ki jo simbolizira že sama vizualna podoba knjige – na rdeče obarvane platnice umeščena fotograifja metulja kot simbola čarobnosti, ljubezni, sreče in tudi osvobojenosti ter nesmrtnosti duše. Lübezen, ki jo spremljajo barvne avtorske fotograifje, je izšla leta 2014 in prinaša ponovno objavo pesmi iz Lainščkovega narečnega prvenca, obogatenih z osmimi 4 Pesnik narečne foneme /i:i/, /ü:i/, /e:i/, /ẹ:i/ in /o:u/ zapisuje v poenostavljeni obliki z grafemi ‹ij›, ‹üj›, ̯ ̯ ̯ ̯ ̯ ‹ej› in ‹ou›. 313