Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 poln starodavnih legend in mitov, ki na poseben način prežema tudi sodobnega človeka, in katere osrednja tema sta iskanje človekove identitete in ljubezen, pa sta tudi njegova narečna proza in poezija, ki ju je mogoče brati tudi »v širšem kontekstu revitalizacije narečja v slovenskem kulturnem prostoru in v kontekstu aktualizacije tradicionalnih literarnih struktur v sodobni slovenski književnosti« (Just 2010: 192). 2 Lainščkov narečni opus V prekmurščini je bilo v zadnjih 25 letih izdanih preko 30 izvirnih samostojnih leposlovnih knjig, 22 od teh jih je pod uredništvom Francija Justa izšlo v knjižni zbirki Med Rabo in Muro, ustanovljeni leta 1998 z namenom sistematičnega izdajanja leposlovja za slovensko manjšino v Porabju, pisanega v porabskim Slovencem domačem narečju in knjižnem jeziku, da bi se ohranila in dvignila (narečna) jezikovna raven, osiromašena zaradi okrnjenega šolanja v slovenščini in posledično nezadostnega znanja knjižnega jezika, ter okrepila kulturna in narodnostna identiteta. Na tem že več kot tisoč let dvojezičnem območju je v času po slovenski osamosvojitvi narečje postalo 2 eden najpomembnejših dejavnikov trdnosti porabskega samozavedanja. Narečni leposlovni nabor bogatijo še objave pripovedne proze in poezije v periodičnih tiskih, zlasti v časopisu Porabje in Slovenskem/Porabskem koledarju, ter dramska besedila za porabski in prekmurski ljudski oder. Lainšček je v ta narečni zbir prispeval kratke zgodbe v skupinski knjigi Srebrni breg/Srebrni brejg (1995), knjigo izvirnih avtorskih pravljic Mislice – pravljice/prpovejsti (2000), mladinsko povest Deček na dedkovem kolesu/Pojep na dejdekovom biciklini (2001), pesmi v skupinski spremni knjižici k Murskim baladam in romancam (2012), številne uglasbene pesmi na nosilcih zvoka (prim. še Just 2019: 73) ter tri pesniške zbirke sodobne narečne poezije: Nikdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/Komu bo ravnica bela (2019), katerih jezikovno podobo bomo osvetlili v nadaljevanju prispevka. 3 Lainščkova narečna poezija Lainščkov narečni prvenec Nikdar nèboš znala s podnaslovom Moje verzuške pa 3 kejpi, obogaten z izvirnimi avtorjevimi fotograifjami, obsega 14 pesmi, najpogosteje zapisanih v trohejskem verzu različnih dolžin in rimanih, na ravni jezikovnega sloga opazno navezanih na folklorno izročilo, ki ga potrjujejo številne ponavljalne ifgure, stalne epitetoneze, folklorna simbolika idr., katerih osrednji motiv ljubezni je izpovedan v prekmurskem goričkem podnarečju. Značilnosti tega podnarečja ponazarjamo ob izpovedi ljubezenskega minevanja v pesmi Samo ge te odin čakat: Samo ge te odin čakat ta v ravnico kraj vodej, samo ge tan dugo glejdan, kak ta voda ta tečej. Samo ge tan kamen vržen, šteri se mi potopij, Samo ge šče itak vüpan, ka ta prijdeš tüdi tij. 2 Več o vlogi narečja kot identitetnega dejavnika pri Slovencih v Porabju gl. Koletnik 2016: 401–415. 3 Te so bile predmet več literarnozgodovinskih razprav: Novak Popov 2010: 167–168; Just 2010: 196–200; Androjna 2016: 41–45. 312