Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 ne navaja. Govorci pogosto izražajo tudi nejevoljo (na, oh) in gnus (auf, brr, fej, fuj), za zaskrbljenost pa poleg jejhata in ojej uporabljajo tudi jaik in jik, pri katerih gre 6 za tujejezični vpliv (angl. yikes). Za izražanje zaničevanja so uporabljeni lari fari, bah, pf, pih in pha – zadnja dva sta v Slovarčku medmetov (Gaberšček 2007–2008) ponazorjena s primeroma iz stripov Dušana Kastelica, medtem ko ju SSKJ v tem pomenu ne navaja. Pogosti so kriki groze, ki jo lahko govorci izražajo tudi s samostalniki (Groza!, Mama!), za izražanje jeze, nejevolje ali zgolj podkrepitev izrečenega pa so uporabljene tudi kletvice. Gre za raznolike, a ustaljene primere (kruciifks, drek, zlomka), z izjemo tristo zelenih kot avtorske prenovitve tristo kosmatih. Za izražanje jeze govorci uporabljajo grr, pogosti pa so tudi medmeti, kot so gnaaargh, gnnn, gnh, ki poleg močne jeze izražajo tudi velik napor, obup ali nemoč. Veliko je tudi medmetov, pri katerih se ne da točno ugotoviti, kakšno razpoloženje izražajo, čeprav si lahko pri tem v stripu pomagamo ne le z jezikovnimi sredstvi, ampak tudi s telesno govorico, obrazno mimiko, obliko oblačkov in drugimi vizualnimi sredstvi (Forceville 2012). Iz tega izhaja, da je razpoloženje ali druge občutke nastopajočih oseb v stripu najlažje (in tudi najbolj ekonomično) posredovati z ustaljenimi, uslovarjenimi medmeti, katerih pomen je bralcem takoj jasen. Pri rabi medmetov v stripih so se zato vzpostavile določene konvencije oz. tipični medmeti za izražanje določenega razpoloženja (ali zvoka, odziva itn.), kar je tudi eden od razlogov, da tako pogosto prihaja do prenosov iz tujih jezikov. 2.2 Velelni medmeti Če želi govorec stopiti v stik z naslovnikom ali izraziti svojo namero, komu kaj veli, zapoveduje, je poudarjena konativna funkcija (velelni medmeti), lahko pa je ob konativni prisotna tudi emotivna (odzivno-namerni medmeti) ali fatična funkcija (pozdravni medmeti) (Krvina, Žele 2017: 210). Pozdravni medmeti se v analiziranem stripu pojavljajo zelo redko, kar je bolj kot z zvrstnostjo (govorjeni neformalni, pogovorni jezik) povezano z njegovim žanrom – gre za parodijo superherojskega stripa, zato govorci vstopajo v stik z naslovniki na drugačne načine oz. ne nujno verbalno: pritečejo, skočijo pred nekoga, ga udarijo. Na verbalni ravni se to kaže z različnimi vzkliki, opozorili ali pozivi k akciji. Zelo pogosto se tako v stripu pojavlja medmet hej, ki poleg tega, da se uporablja, ko govorec želi pritegniti pozornost koga, ga nagovoriti, pozvati k čemu, vključuje tudi opozorilo, ki je še dodatno poudarjeno z enim ali celo več klicaji. Podobno funkcijo ima še halo, ki se sicer uporablja tudi pri telefoniranju, vendar pa v tem primeru prav tako ne gre zgolj za pozdravni medmet, saj vključuje opozorilo: Halo, centrala! Opozorilo naslovniku izražata tudi medmeta evo in glej oz. njegova pogovorna različica lej/lejte: Lej, kanalizacijo si zadel!!!, Ampak … Ampak, lejte, koliko jih že visi! V ta namen govorci uporabljajo tudi čuj kot narečno različico knjižnega poslušaj: Čuj, ti, Franc, poglej si totega škrica! Če želi govorec naslovnika tiho ali neopazno 6 V stripu Rdeči alarm Tomaža Lavriča je poleg jaik uporabljena še bolj podomačena oblika jajk. 304