Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 3 Falk (2008: 100) pa omenja podobnost s srednjeveškim drevesnim človekom. Tudi Špicparkeljc živi v gozdu, pleše oz. skače na eni nogi okoli ognja, kar spominja na obredne plese in zaklinjanja. V pravljici se je ohranil motiv imena, ki ima status čarobne besede in povrne otroka kraljici, ki se je pred tem pogodila s hudičem in mu obljubila otroka (Meifstov motiv), če ji slamo spremeni v zlato (alkimistični motiv). 5.2.2 Jacob in Wilhelm Grimm: Sladka kaša (KHM 103, ATU 565) Sladka kaša ima v mednarodnem tipnem indeksu številko ATU 565 (čarobni mlin, angl. magic mill). Številne čarobne besede zrcalijo čas in izražajo univerzalno željo, da ljudje ne bi bili lačni in žejni, da bi bili zdravi in bogati. Tako tudi ukaz Lonček, kuhaj: Samo rekel si: »Lonček, kuhaj!« in že je lonček skuhal dobro sladko kašo, ko pa si rekel: »Lonček, stoj!« je prenehal kuhati. (Grimm 1993: 77; podčrtali M. M. B., K. B.) 5.2.3 Jacob in Wilhelm Grimm: Mizica, pogrni se! (KHM 36, ATU 212) Motiv mize izobilja ali gastronomske utopije je tudi v literarni zbirki pravljic Penta merone Giambattista Basilea (1634), vendar gre za motiv (zlatega) osla iz Apulejevih Metaformorfoz (1. stoletje). Zanimivo je, da obstaja motiv zlatega osla, ki »proizvaja« zlato, tudi na slovenski panjski končnici. 5.2.4 Adrian Mitchell: Nihče Nekatere besede, ki pomagajo junaku, da iz nesreče preide v srečo, so zelo po- membne, vendar so včasih težko prevedljive v tuje jezike. Kratka sodobna pravljica v slikaniški knjižni obliki Adriana Mitchella z naslovom Nobody Rides the Unicorn (1999) in z ilustracijami Stephena Lamberta je bila v mednarodni mladinski književnosti zelo dobro sprejeta. V prevodu iz angleščine pa beseda nobody izgubi pomen, saj je v slovenščini nihče moškega spola. V omenjeni slikanici je namreč osrednji literarni lik deklica – arhetip sirote. Ime deklice Nobody ima funkcijo čarobnih besed, ki deklici Zoji pomagajo, da s samorogom odjezdi iz kraljestva zlobnega kralja. Na kraljevo vprašanje, kdo jezdi samoroga, mu odgovorijo: »Nobody«, v resnici pa so deklico Zojo poimenovali Nobody. V tem motivu (čarobnega) imena je vsebovana intertekstualnost z motivom Odiseja, ki se reši Polifema tudi kot nobody ali nihče. 5.2.5 Tisoč in ena noč Verjetno najbolj znane čarobne besede so iz zbirke arabskih pravljic Tisoč in ena noč (9. stoletje): Sezam, odpri se! Prvič so bile prevedene v francoščino leta 1702 in so zelo vplivale na razvoj evropskih pravljic. Diseminirale in prilagajale so se v različnih variantah, npr. kot Gora Semsi, Gora Semsi, odpri se!, Gora Semsi, zapri se! Motiv (votle) gore ali gorske votline je po Šmitku indoevropski mitološki motiv »gore Meru, gorske votline, okrilje gore, votle gore ipd.«, ki jo primerja tudi z goro Kralja Matjaža (Šmitek 2008: 133). Po indijskih mitoloških predstavah so se gore nekdaj med seboj 3 Drevesnega človeka lahko interpretiramo kot indoevropski slepi motiv oz. motiv svetega drevesa in motiv drevesnega kulta v Indiji (Šmitek 2008: 13). 296