Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 1 Uvod Čarobne besede, besedne zveze ali zagovori (zaklinjanje), ki s svojimi lastnostmi vplivajo, da se želeno zgodi, imajo tisočletno tradicijo v pravljicah – od zbirke arabskih pravljic Tisoč in ena noč iz 9. stoletja prek Perraultevih pravljic iz leta 1697 do Grimmovih (1812) in Andersenovih (1845) pravljic iz 19. stoletja. V 20. stoletju so čarobne besede postale predmet znanstvenega raziskovanja (z njimi so se mdr. ukvarjali Aarne, Thomson in Uther; prim. Uther 2004) in klasiifciranja. V angloameriškem prostoru so znani številni priročniki t. i. čarobnih besed in številk. Iz književnosti so se čarobne besede in besedne zveze razširile tudi v druge medije (pojavijo se npr. v iflmu Mary Poppins (1964): supercalafajalistickespeealadojus ali supercalifragilisticexpialidocious; prim. Merriam-Webster) in popkulturo (knjige za samopomoč). Nove čarobne besede nastajajo tudi v sodobni slovenski mladinski književnosti, kjer avtorji uporabljajo besede iz sodobnega življenja, ki jim dajo nov pomen (v pesmi Kajetana Koviča Pobeg (1984 v: Kovič 2012: 21) in delu Jane Bauer Čarobna beseda (2004)). 2 Čarobne besede v teoriji 2.1 Motivi, povezani s čarobnimi formulami v klasiifkaciji Stitha Thompsona (1997) V mednarodnem indeksu motivov v ljudskem slovstvu Thompson navaja motive, povezane s čarobnimi formulami. Ti pomagajo pravljičnemu junaku v stiski, če ima ustrezne atribute (dobroto, poštenost in pogum). Thompson je motive razdelil po abecedi in v skupino D 520 uvrstil motive o preobrazbi s pomočjo (čarobnih) besed. V nadaljevanju navajamo primere iz slovenske mladinske književnosti in prevodov. 2.1.1 (Od)čaranje s ponavljanjem čarobnih besed, npr. Lonček, kuhaj! in Lonček, stoj! V ljudskih pravljicah so čarobne besede pogosto povezane z osnovnimi človekovimi potrebami po hrani in pijači, zdravju in bogastvu. Znane so čarobne besede, ki pričarajo hrano, cekine in gorjačo (Mizica, pogrni se!, Bruhaha!, Kol iz vreče!) in se pojavljajo v več Grimmovih pravljicah: Mizica, pogrni se (KHM 36), Bisaga, klobuček in rog (KHM54) ter Enooka, dvooka, trooka (KHM 130), kot varianta (Lonček, kuhaj!) pa tudi pravljici Sladka kaša (KHM 103). 2.1.2 Čarobni napoj V pravljici Sapramiška Svetlane Makarovič (2008) najdemo primer sodobnega čarobnega napoja, ki se lahko uporablja s čarobnimi besedami ali brez njih: Vzel je bukov list. In je začel na njem mešati vse mogoče stvari. Smrekovo smolo, borovo smolo, omelin sok in ptičji lim, posušene jagode, kostanjevo moko in osji med. Dodal je še nekaj zdrobljenega merjaščevega zoba in praprotnega semena. In potem je s kljunom to zmes mešal in mešal, dokler se ni zgostila. Zdaj je pobral miškin odlomljeni zob in ga namazal s to zmešnjavo. Potem je miški odprl gobček in ji z isto zmešnjavo namazal škrbino. In ji odlomljeni zob pritisnil na škrbino. »Zdaj je treba čakati, da kukavica trikrat zakuka,« je rekel, »potem bo pa držalo.« (Makarovič 2008: 14) 290