Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 Namen pridige je jasen: poslušalce odvrniti od skrunitve svetišča, sredstvo za do- sego tega cilja pa je zelo spretna izraba večpomenske rabe besede moliti v razponu med čisto in nečisto molitvijo. Svetokriški v samem govoru ne posveča nobene pozor- nosti izvirnemu bibličnemu kontekstu te povedi, pač pa se sklicuje na veliko bibličnih mest, pogosto na psalme, po vrstnem redu na: Ps 182; 2 Kr 7; Ps 10; 1 Mz 12; Lk 2; 3 Mz 9; Ps 5; Ps 28; 1 Kor 11; 1 Mz 28; Ps 68; Ps 105; 2 Mz 20; Ps 73; Mt 24; Ezk 8; Ps 92; Iz 26; Jn 2; 1 Kor 3; med drugimi sklici pa prevladujejo patristična dela. Najprej izpostavi primere prerokov in drugih svetopisemskih osebnosti v njihovi speciifčni si- tuaciji, v kateri so molili Boga: »Po cellim ſvejtu Bug kraljuje, satorai tudi po cellim ſvejtu shiher njega molimo, inu hualimo. Josve je molil vʼ dolini; Elias pak na hribu; Ieremias je molil veni ſtari ſhterni […]. […] Ali vener tu pravu, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku« (Svetokriški 1998, zv. 1: 219). Od tod pa govornik že preide k primerom možne zlorabe molitve v cerkvi: »Sa- torai hudu ſturè taisti, kateri vʼ Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio« v smislu Jezusovega očitka iz naslovne vrstice pridige »vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo« (Lk 19,46). V nadaljevanju našteje različna mesta na svetu, ki jih je Bog dal živalim in ljudem za bivališča, npr. »Tizam je dal ta luft, […] kupzam te shtazune, kramariam te plaze«, sebi pa je za bivališče izvolil cerkev: »De bi tukaj naſe proshne vſhlisal, nashe grehe nam odpuſtil, ſvoio S. gnado nam dal, satorai tukaj Cerkvi my ne- mamo ſe podstopit drusiga dellat temuzh molit, proſsit, inu Boga hualit« (Svetokriški 1998, zv. 1: 220). Zdaj navede primer Abrahama, ki je to pravilo dobro razumel in se ga držal ter na poti v kanaansko deželo v dolini Sihem, kjer se mu je prikazal Bog, postavil svetišče in ostal na tem svetem mestu, »od ſamiga G: Boga posvezhenu« (Svetokriški 1998, zv. 1: 220). Zatem navede še primere drugih svetih osebnosti in krajev molitve, npr. Marijo ob rojstvu Jezusa v betlehemskem hlevčku, kamor so pastirji prišli molit po Božjem navdihu; Davida, ki je skrbel za molitev in daritve v templju, idr. Temu sledijo retorična vprašanja, zakaj je človek pravzaprav poklican, zakaj naj gre v Cerkev, in zatrjevanje, da tam ne bi nikoli smeli misliti ali delati kaj drugega, kot moliti in hvaliti Boga. Temu idealu postavi nasproti primere nečimrnih ljudi, ki gredo v Cerkev zato, da bi jih drugi videli in častili namesto Boga. Na vprašanje »Sakaj tedaj gresh uʼ Cerku?« (Svetokriški 1998, zv. 1: 223) Svetokriški navaja večje število primerov »nečistih« namenov, ki jih lahko kdo ima, ko gre v Cerkev, vse do »Iest grem [...] sʼ miſlio, inu sʼ sheljo greshit« (Svetokriški 1998, zv. 1: 223). Vsi ti primeri se navezujejo na »razbojniško jamo« iz svetopisemske vrstice v naslovu pridige. Nato navaja argu- mente za spodbudo, da poslušalci nikakor ne bi padli v takšno nesrečo, in med drugim pravi: »Nihdar ne bo shlishat de bi en turk vʼ ſvoj Moshkey ſe smeiel, ali li eno ſamo beſsedo govuril, nikar na tla plunil« (Svetokriški 1998, zv. 1: 228). Skrajni primer človeka, ki je iz svetišča naredil razbojniško jamo, je »Iudas Iskariota, kateri je bil prishal kʼ Chriſtuſu kakor de bi hotel molit, inu je bil li perpelal niega ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili« (Svetokriški 1998, zv. 1: 229). 285