Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 3 Pristop k oblikovanju pridige in uporaba Svetega pisma v pridigah Janeza Svetokriškega Pridige Janeza Svetokriškega v delu Sacrum promptuarium so večinoma sestavlje- ne po istem homiletičnem vzorcu – »gre za tridelno zgradbo besedila pridig (če k temu ne štejemo naslova in podnaslovnih tematskih svetopisemskih navedkov v latinščini in slovenščini), ki ni nikjer označena, vedno pa dokaj razvidna: pridige imajo uvod, razlago in sklep« (Snoj 2000: 341). V uvodu Svetokriški z emocionalno močjo izrazi neko osebno ali posredno izkušnjo, s katero poslušalce uvede v pridižno vsebino. V tristopenjski razlagi, ki je sholastična dediščina, navaja veliko citatov iz Stare in Nove zaveze, klasikov in cerkvenih učiteljev, pa tudi dejstev iz svetne in cerkvene zgodovine, življenja svetnikov in sodobnikov ter jih razporeja po zaporedju dokazov, ugovorov in odgovorov, ki ustrezajo stopnjevanju pridige. V sklepu, ki je povečini zelo kratek, najde izvirne in potrebne aplikacije, s katerimi pri poslušalcih skuša vzbu- diti ustrezna čustva, razumsko sklepanje ali pripravljenost za uresničitev predstavlje- nih možnosti. Svetopisemska besedila v Svetem priročniku sestavljajo večino napovedi v začetku govorov, kjer označujejo vsebino pridig, največ svetopisemskih besedil pa je v jedru govorov v vlogi dokazov ali ponazoritev obravnavane snovi. Nastopajo kot dobese- dni navedki svetopisemskih besedil v latinščini ali pa kot povzetki svetopisemskih zgodb in pripovedi v slovenskem jeziku. Kot razlagalec Svetega pisma je Svetokriški »izrazit predstavnik nadbesedne, duhovne, alegorične ali tipološke razlage« (Bizjak 2000: 43–48). Svoj prevladujoči tematski pristop Svetokriški nakaže na začetku vsake pridige tako, da najprej v latinščini, potem pa v slovenskem prevodu navede ključno vrstico iz določenega poglavja iz Svetega pisma. Temu sledi navedba poglavja sveto- pisemske knjige, iz katere je izbral tematski stavek, ne pa tudi navedba vrstice. Izbrani ključni stavek služi za uvodni prikaz tematike, ki jo z veliko govorniško spretnostjo razvije z nizanjem citatov iz Svetega pisma in drugih del z isto ali podobno tematiko. Posebna odlika njegovih pridig je, da izbrane tematike v govorniški vnemi ne razla- ga z dobesedno, temveč z metaforično rabo besed in s prispodobami. Kljub izjemni vlogi Svetega pisma pa njegove pridige »niti za nedelje in praznike niso biblično- eksegetične in liturgične, kakršne naj bi bile homilije po Drugem vatikanskem cerkve- nem zboru (Sveto pismo in bogoslužje sta primarna vira za oznanjevanje!), ampak so po veliki večini tematične, v katerih so navedki iz Svetega pisma v vlogi ponazarjanja razlage, zavračanja ugovorov in krepitve dokazovanja« (Snoj 2000: 346). Za osvetlitev pristopa Janeza Svetokriškega tu na kratko predstavljam primer pri- dige za deveto nedeljo po Sveti Trojici (Svetokriški 1998, zv. 1: 219‒232). Pridigar je temo zaobsegel v povedi v latinščini: »Scriptum eſt: quia domus mea, domus oratio- nis eſt, vos autem feciſtis illam ſpeluncam Latronum.« Sledi slovenski prevod, pisan v večjem fontu: »Stoij piſsanu: Moja hisha je ena hisha te molitve, vy pak ſte jo ſturili kʼ eni Rasbojnski jami. Luc. 19.« Ta poved je 46. vrstica 19. poglavja Lukovega evan- gelija: »Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«, vzporedno pa se pojavlja še v Mt 21,12–13, Mr 11,15–17 in Jn 2,14–16. 284