Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 dobijo »dovoljenje za naracijo«. O njih pripoveduje Miljana, ki niza te grozote (genocid, posilstva, suženjstvo …), četudi pravi, da jih ne razume in ne more verjeti. Čeprav ima zmanjšane jezikovne zmožnosti, zdravo sklepa – genocida in grozot nasilja nad otroki, ženskami, ljudmi ni mogoče razumeti. Flisar Miljani, ki ima »po- ško do vane možgane«, vendar zdravo razmišlja, zoperstavlja »zdrave« ljudi, ki nimajo možganskih poškodb, a počno te grozote v imenu kapitala, prestiža, vladanja ipd. So po tem pršli vojak združen Nardov bi nardili red lil ločli sprte strani. Aamapk, so hitr tudi sami začel zlorabljat otroke. Majo otroc so jim pobil starše al posilel mame ful mal za jest, in hodjo k taborišem vojakov združen Nardov, prosjo za jajca, kruh, maslo. In dobijo, aamapk, je treba dat noge narazn. Majo združen Narodi seznam skor dve Sto pertožb prot svoj vojakom, so ti vojaki iz pet Deset različn držav. Prosem ne več, sm rekla. Ne morem več ra Zumet. Ne morm verjet. (Flisar 2007: 201) 4 Analiza romana s stališča nevroznanosti Sodobna literarna analiza uporablja nevroznanost kot interdisciplinarno izhodišče, saj so kognitivne teorije sestavni del tudi sodobnih mladinskih literarnovedskih 3 metod. Tudi Armstrong (2015: 38) povezuje nevroznanost in literarno recepcijo (Iser, Jauss), ker gre za hermetični krog, pri katerem je razumevanje delov besedila odvisno od razumevanja celote ali sobesedila, kar je značilnost kognitivnega delovanja možganov. Nevroznanstvenik Zvezdan Pirtošek (2016: 23) pravi: »Umetnost kot izraz simbolne kognicije najdemo le pri človeku.« Pri tem raziskuje, katere možganske strukture omogočajo ustvarjanje ali dojemanje umetniškega dela, ali obstajajo univerzalni zakoni dojemanja estetskega (t. i. »univerzalije«). Ugotavlja, da ni enega samega »centra za umetnost« ali »centra za estetiko«; ustvarjanje ali doživljanje umetnine aktivira široke, med seboj povezane predele, od zelo arhaičnih, prisotnih tudi pri plazilcih in zgodnjih sesalcih (mali možgani), do evolucijsko najmlajših, ki zaznamujejo človeka (prefrontalna skorja). V vseh se prepletajo procesi »od spodaj navzgor« in »od zgoraj navzdol«, ko osnovne procese čutov oklešejo visoki in zapleteni mehanizmi pričakovanj, spominov, izkušenj in čustev (Pirtošek 2016: 23). Dialog med umetnostjo in nevroznanostjo se težko vzpostavlja, poln je objektivnih težav in subjektivnih pomislekov (Pirtošek 2016: 25), vendar je v Flisarjevem romanu ravno ta dialog predstavljen kot umetniška ubeseditev možganske poškodbe. Pirtošek pravi, da so nekatere značilnosti umetnosti evolucijsko utemeljene. Lahko jih najdemo tudi pri Flisarjevi junakinji, ki se prvinsko ali evolucijsko odziva na svet. Pirtošek poudarja tudi povezavo med umetnostjo in nevroznanostjo, te značilne povezave so implicitno prisotne tudi v Flisarjevem romanu kot povezava med umetnostjo (literaturo) in Miljaninim jezikom, prek katerega zaznava sebe in svet. Implicitno namreč poudarja evolucijsko pomembne prvine od človeškega obraza prek linij, barv in kontrasta do univerzalij (od bistva do združevanja v skupine in povezovanja). 3 Npr. Maria Nikolajeva, Reading for Learning. Cognitive approaches to children’s Literature, 2014; Bettin Kummerling Meibauer, Towards a Cognitive Theory of Picturebooks, 2015. 276