Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 bralca. Jakobson pravi: »V vrsti afazije, kjer je prizadeto kontekstuiranje, se kaže vse večja težnja k infantilnim izjavam iz enega stavka in k stavkom iz ene besede.« b) Najbolj izrazita literarna predstavitev afazije v romanu je po Jakobsonu agra- ma tizem. Miljanina slovenščina je večinoma brez veznikov (»Nimam po Guma bi vbila komarja.«), uporablja napačne sklonske ali ujemalne oblike (»Bi bla še tvoj punčka …«, »Sem mu povedla sem mela dva per Tresa možgan«) in napačen spol (»Je en glasben skupina začela igrat …«), pogovorne (fant, punca) ali slengovske izraze (ful), besede zapisuje nepravilno (hu Mor, ma Čete, organi Zacja) ipd. Vse to rezultira v njen individualni jezik, njeno individualno jezikovno logiko: »Bom počakla bo spet ko je bla takrat ko sm misla bo moj zgodba: lujbezen, študij, služba, stanvajne, mož, tri mroc. Klaska.« (Flisar 2007: 19) c) »Sintaktična pravila, ki organizirajo besede v višje enote, so izgubljena.« (Jakobson 1989: 106) Pogosti začetki Miljaninih povedi so npr.: Bi še našteval …, Je Ati rekel …, Je Drago rekel …, Ko še nikol, Pa sem našteval. Sta Ati in Drago pršla na vrt, vsak en kozarc v rok. (Flisar 2007: 144–145) d) »Značilna poteza za agramatizem je izpuščanje spregatve in sklanjatve. Pri tej bolezni imamo opraviti z nemarkiranimi kategorijami, kot sta nedoločnik namesto raznih določnih glagolskih oblik, pri jezikih s sklanjatvami pa nomi- 2 nativ namesto vseh drugih odvisnih sklonov.« (Jakobson 1989: 107) Primer iz romana: »Smo bli zdaj skup na plaže« (‛Smo bili skupaj na plaži’) (Flisar 2007: 79). e) Deklica pogosto uporablja besedo ampak kot ampakovanje, tudi kot mašilo za nizanje fragmentiranih misli ali kot členek ali veznik: »Ampak, ni šel nikamr. Ampak, je občutk minil …« (Flisar 2007: 141) Flisar ga zapiše tudi kot aampak: »Aampak, se ne spomnem …« (Flisar 2007: 14), »Aampak, mi je po tem pršel.« (Flisar 200 7: 139), »Aampak, me bo vzel nazaj.« (Flisar 2007: 245) f) Afazična napaka v »zmožnosti poimenovanja« je natanko izguba metajezika (Jakobson 1989: 101). Flisar pogosto uporablja sinekdoho, besedno ifguro, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom (npr. mačeta za genocid v Ruandi). 3 Analiza romana s stališča sestavka Gayatry Spivak Kritika postkolonialnega uma (2007) Gayatri Spivak je s pojmom subalterni poimenovala posameznike in skupine z obrobja družbe, ki so v podrejenem položaju, nimajo družbene zavesti, identitete in mobilizacijske možnosti. Vse te značilnosti z »zrcalnim branjem « omogoča Flisarjev roman. Ali lahko subalterni govori? Spivak (2007: 130) meni, da je to resnično vprašanje »dovoljenja za naracijo«. V Flisarjevem večnaslovniškem romanu subalterni ali žrtve različnega nasilja (ekonomskega, ifzičnega, psihičnega, spolnega, zdravstvenega idr.) 2 »Moj najlepša zvezda.« (Flisar 2007: 145) 275