Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 očetovega prijatelja Braneta in v njem po tetovaži prepozna moškega na fotograifji svoje mame. V tem segmentu Flisar aludira, da je bila »mlada mati posiljena« in da je zanosila s posiljevalcem Dragom, tetoviranim prekupčevalcem ali »angelom brez perutnic«, ki je tudi mednarodni kriminalec in simbolizira »pedo Fil[a]« (Flisar 2007: 143). 2 Analiza romana s stališča razprave Romana Jakobsona Dva vidika jezika in dve vrsti afazije (1941, v slovenščini 1989) Jakobson opredeli afazijo kot jezikovno motnjo in ob tem opozori: »Če hočemo ustrezno preučevati katerikoli zastoj v komunikacijah, [...] moramo najprej razumeti naravo in strukturo posebnega načina komunikacije, ki je prenehal delovati.« (Jakobson 1989: 89) Flisarju je uspelo napisati obsežen roman v jeziku afazije s perspektive osebe, ki ima to motnjo, ne ukvarja pa se s klinično sliko afazije, čeprav Miljana prek pripovedovanja zdravnikov (dr. Marka in logopeda) posreduje uvid v svojo diagnozo. Ta Krat se mi pred oči nardi tema, ne spravem iz sebe ne Bu ne Mu, me popade parliza čeljusti. Vem kako sm padla, aampak, ne morm povedat, ne morm napisat, ne morem narisat! Dr. logo Ped misli sem pozabla, ko sm pozabla dost drug stvari, mam črn luknje v spomine, brez reda in Logike, pravi dr. Marko, ko en švicarsk sir. Dele spomina so mi od Jedle miši, amnpak, pravi. to je pač del afazje. (Flisar 2007: 21) Flisarjeva uporaba jezika je bistveno prispevala k razumevanju Miljane in njene diagnoze, kar je predvideval že Jakobson. Menil je, da »[u]poraba čistih lingvističnih meril pri interpretaciji in klasiifkaciji afazičnih dejstev lahko bistveno prispeva k poznavanju jezika in jezikovnih motenj […]« (Jakobson 1989: 90) Jakobson piše o dvoplastni naravi afazičnega jezika, ki je relevantna tudi za Flisarja: 1) Po Jakobsonu je afazični govor selektiven (v izboru besed) in hkrati kombinatoren (v kontekstualizaciji). Miljana večinoma uporablja besede iz vsakodnevnega jezika, ki jih kontekstualizira z druge perspektive (npr. »tisoč Krat«). 2) »Govorec izbira besede in jih povezuje v stavke v skladu s sintaktičnim sistemom jezika« (Jakobson 1989: 92). Tudi deklica Miljana asociativno prosto izbira besede in jih povezuje po svoje: »So bli vsi prjazn, noben ni prašal zakaj govorim po Loljen jezek, so misl pač ne znam dobr anglešk.« (Flisar 2007: 171) Jakobson ločuje dva tipa afazije: 1) Prvi tip je motnja na osi podobnosti: »Kadar je selektivna zmožnost močno prizadeta, čut za kombinacijo pa vsaj delno ohranjen, tedaj bližina določa celotno bolnikovo besedno vedenje; temu tipu afazije lahko rečemo motnja na osi podobnosti.« (Jakobson 1989: 104) 2) Za Flisarjevo junakinjo je bolj značilen drugi tip afazije, ki jo Jakobson imenuje motnja na ravni ali osi bližine in jo deifnira kot nezmožnost kombinacije in kontekstualizacije. Ni hierarhije jezikovnih enot, ni razmerja bližine: a) Npr. ni metonimij. Gre za t. i. semantično afazijo in sinekdohe (poimenovanje celote z njenim delom, npr. pars pro toto). Jakobson meni, da imajo te osebe »nezmožnost kontekstuiranja« (Jakobson 1989: 105), vendar ima Miljana indivi dualno kontekstualizacijo, čeprav so njene besede morebiti otročje za 274