Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 postane svetovni prvak (2007), Alica v nori deželi (2008), Alica v nori deželi: ekološka farsa (drama, 2010), Alica v Poteruniji (roman v stripu, 2013). Nekaj njegovih romanov za odrasle je večnaslovniško odprtih, kar pomeni, da jih lahko berejo mladi in odrasli bralci, najbolj pa velja to za romana Mogoče nikoli (2007) in Čaj s kraljico (2005). Flisarjev roman Alica v Nori deželi (2008) je bil izbran za Cankarjevo tekmovanje za 8. in 9. razred osnovne šole v šolskem letu 20017/2018 (Saksida 2017). Bistvena značilnost večnaslovniških romanov je hibridnost žanrov (Juvan 2017: 7). Flisarjev roman Mogoče nikoli je mogoče uvrstiti med biografske, družinske, mla- dinske, problemske, potopisne, psihološke, pustolovske, razvojne ter celo jezikovne (lingvistične) romane in romane, ki ubesedujejo metode nevroznanosti (angl. neuro novel). Slednje Armstrong (2015: 31) imenuje nevroestetske, ker se ob branju povezujejo nevrobiološki procesi in estetski pojavi, in sicer izkustvo harmonije in disonance. Tudi v Flisarjevem romanu je neposredna povezava med umetnostjo – književnostjo – in možgani – nevroznanostjo. Flisar prek deklice Miljane in njenega načina govora raziskuje, kako človeški um razume in ubeseduje sebe in svet. V romanu je najti različne jezikovne variante, ravni in oblike, ki bodo gotovo še predmet nadaljnjih raziskovanj, npr. večjezičnost (afriški jezik, ki se govori v Ruandi, angleščino, francoščino, hrvaščino), pa tudi ljubljanski pogovorni jezik, sleng, ekspre- sivne izraze, npr. vulgarizme. Roman ni le napisan v jeziku afazije, ampak jo tudi tematizira: »Nimam besed za povedat kaj čutem! Moj besede, pravi logo Ped, so si zlomle noge in roke. In se učijo hodet. Nekoč, mogoče, bojo tekle skakale ko so, predn sem padala po glave!« (Flisar 2007: 10). Iz citata vidimo, da je tema romana tudi sam jezik – govorjenje, pisanje, poimenovanje, razmišljanje in ubesedovanje. Roman je napisan kot prvoosebna pripoved deklice Miljane, ki je junakinja iskalka. Išče izgubljeno otroštvo in spomin ter vzrok za samomor noseče matere. Pripoveduje zelo slikovito, dramatično strukturirano (glavni motiv, stranski motivi, dramske situ- acije v obliki šahovnice). Miljana je oseba nasprotujočih si čustev, negativnih in pozi- tivnih, odraslosti in otročjosti, nastopa adultizirano in infantilno. Vendar bralce prav jezik afazije ves čas opominja, da je glavna literarna junakinja kljub vsem usodnim dogodkom seštevek nasprotujočih si sil, in to v obdobju adolescence. Kratek povzetek vsebine: Miljana Samec se rodi 2. julija 1991 sedemnajstletni materi in petinštiridesetletnemu očetu. Deklica odrašča v različnih družinskih razmerjih: sprva pri babici in dedku (ki je star toliko kot njen biološki oče), nato pri ambivalentnem očetu in zlomljeni materi, ki ima negativno samopodobo: »Sem za-nč-mati, sem za-nč žena, me vzamta nazaj?« (Flisar 2007: 17). Oče je prikazan kot otročji odrasli navkljub letom; ves čas se išče in bega, domnevno zaradi novinarskega poklica. Ko ima deklica enajst let, njena mati stori samomor. Oče pobegne pred vojsko ali pred odgovornostjo. Toda Flisar je prikazal le dve strani istega kovanca – nezrelost staršev in zrelost otroka. Miljana ni očetov edini otrok, z Dolores iz Mehike ima tudi sina Manuela. Odide na »dolgo potovanje«, kar pravzaprav postane njegov življenjski vzorec – beg pred odgovornostjo. V drugem delu je roman potopisni. Oče in Miljana z različnimi osebami potujeta v London, na poti imajo prometno nesrečo, a se vse srečno konča. Tudi v tretjem delu, 272