Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 z gradivi, namenjenimi poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika, ter tistimi, 7 ki jih bo zagotovil asistent sam«. Gradivo za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki v večini izide na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, se je v dani situaciji večkrat izkazalo za zelo uporabno, a uporaba zahteva previdnost, saj se mnoge vaje zaradi neprilagojenosti rabi z govorci, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom, izkažejo za prelahke. Predvsem pa na njihovo neustreznost vpliva vsebina, saj je ta namenjena odraslim, medtem ko na višji srednji šoli v Italiji poučujemo dijake, stare od 14 do 18 let, za katere so določene teme preveč izvzete iz realnega življenjskega konteksta. 5 Sklep Jezikovni asistent za slovenščino pri dijakih razvija tudi kulturno zmožnost, ki jo po Krakar Vogel (2011: 271) lahko povzamemo kot poznavanje in razumevanje kulturnih pojavov, kritično razmišljanje o njih ter vključevanje kulturnih vrednot v celostni vrednostni sistem posameznika in družbe. Ker ure z jezikovnim asistentom običajno potekajo v manj formalni obliki kot ure pri rednem profesorju (vsebine omogočajo več odprtosti do diskusij, izražanja lastnega mnenja, dijaki tudi niso ocenjevani), nudijo možnost za širše kulturno razgledovanje in priložnosti, ki spodbujajo povezovanje in priklic informacij, kombiniranje dejavnosti z različnih področij ter novo vrednostno relfeksijo. Menimo, da so znanje, spretnosti, odnosi in stališča do kultur nih tem, povezanih predvsem s sodobno slovensko kulturo in slovenstvom, na tem geografskem območju izjemnega pomena za prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Melinc Mlekuž (2019: 72) zapiše, da je velik poudarek na razvoju kulturne zavesti, ohranjanje in razumevanje lastne kulture pogoj tudi za kakovostno medkulturno sožitje. Jezikovni asistent kot praviloma mlad profesor na začetku svoje poklicne poti v razred prihaja v drugačni vlogi kot predmetni učitelj. Dijaki ga doživljajo kot dobrodošlo pomoč, ki jim predstavlja tudi vez s Slovenijo. Mnogi dijaki so se v stiku z avtorico prispevka kot jezikovno asistentko prvič srečali z govorko slovenščine, ki ni tudi govorka italijanščine. V vsakem primeru je jezikovni asistent, četudi govori italijansko, nekdo, ki je iz okolja, kjer je slovenščina dominantni jezik. Pri tem velja omeniti tudi, da se slovenske šole v Italiji soočajo s kadrovsko stisko pri zaposlovanju profesorjev slovenščine. Jezikovni asistent tako dijakom lahko prinaša dober zgled in morda pri kom vzbudi zanimanje za študij slovenščine na eni od slovenskih univerz ter s tem vzgaja potencialne bodoče profesorje slovenščine na Tržaškem. 7 Koristna gradiva, ki služijo pri delu z dijaki prvega in drugega letnika obeh šol, je mogoče najti tudi na spletni strani www.eduka2.eu, ki je nastala v okviru projekta Eduka, ter na www.smejse.it (SMeJse, Slovenščina kot manjšinski jezik), ki sta ga oblikovala Dijaški dom Srečka Kosovela – Trst in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI). 251