Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 izbirajo ustrezne sporazumevalne vzorce in čim bolj tekoče ter pravilno uporabljajo knjižni jezik. Za dosego tega cilja je pri pouku z jezikovnim asistentom zaželen predvsem akcijsko usmerjeni pristop, ki »uporabnike in učence jezikov obravnava kot ‘družbene agense’, torej kot člane družbe, ki morajo izvesti določena opravila (ne nujno povezana izključno z jezikom) v danih okoliščinah, v določenem okolju in na konkretnem področju delovanja« (SEJO 2011: 31). Ker v nasprotju s poukom slovenščine pri predmetnem učitelju ne prihaja do prenatrpanosti ciljev, prav tako pa 6 razredi niso številčni, jezikovni asistent pouk organizira tako, da je ta osredotočen predvsem na ustno tvorjenje besedil (glasno branje napisanega besedila, govorjenje ob opornih točkah, pisni predlogi ali vizualnih pripomočkih, igranje pripravljene vloge, spontani govor, opisovanje doživetij, zastopanje stališč v razpravi). Pisno tvorjenje besedil (pisanje člankov, poročil, esejev, ustvarjalno pisanje) je mogoče, ko je na voljo več časa ali kot domače delo. Slušno sprejemanje (poslušanje) je pri pouku lahko vezano na poslušanje zanimivih, za to starostno skupino relevantnih predavanj, pogovorov, dostopnih na spletu, pri vidnem sprejemanju (branju) pa so se kot učinkovita besedila izkazali članki o različnih sodobnih temah iz slovenskega časopisja, ki nudijo možnost za razpravo. 4.3 Sociolingvistična situacija na obeh šolah, ki ju obiskujejo materni govorci slo- ven ščine (narečja), materni govorci italijanščine in slovenščine, materni govorci italijanščine in materni govorci tretjega jezika (npr. ruščina, hrvaščina), povzroča precejšnjo zagato pri izbiri učnega gradiva in učnih vsebin za pouk z jezikovnim asistentom. Pomembno je predvsem, da se gradivo, ki ga jezikovni asistent prinaša v razred, prilagaja speciifčnim jezikovnim težavam dijakov obeh šol, ki se pokažejo šele skozi sam učni proces in so odraz vplivov različnih zvrsti slovenščine, vpliva italijanščine in drugih jezikov. Pri slovenščini se namreč pri rednem pouku uporablja gradivo, namenjeno slo- venskim šolam v Republiki Sloveniji, toda izkaže se, da so vsebine v teh učbenikih jezikovno toliko zahtevnejše in vsebinsko pogosto oddaljene od zunajjezikovne resnič- nosti dijakov licejev na Tržaškem, da dijakom, ki so materni govorci manjšinskega jezika, zlasti pa tistim, ki so materni govorci italijanščine, predstavljajo dodatno obremenitev. Avtorica članka je kot jezikovna asistentka vodila tudi individualni dopolnilni pouk za dijake z učnimi težavami, kjer smo se osredotočali predvsem na popravljanje in izboljševanje ocen pri pouku slovenščine. Pokazalo se je, da imajo nekateri dijaki težave pri pisnem in ustnem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ker ne poznajo osnovnih sklanjatvenih in spregatvenih vzorcev ter bolj kot opisovanje slovničnih značilnosti potrebujejo jasen pregled slovničnih značilnosti besednih vrst in v več primerih tudi slovničnih vzorcev. To zagato, s katero se sooča jezikovni asistent, izpostavlja že Perenič (2006: 54), ki predlaga »kombiniranje slovenskih učbenikov 6 V številčno najmanjši razred so vpisane tri dijakinje (klasični licej), v največjih razredih pa ni več kot 25 dijakov. 250