Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 v slovensko skupnost zunaj doma: dijaki, ki se zunaj doma vključujejo v aktivnosti, 5 ki potekajo v slovenščini, kot so športni klubi, pevski zbori, gledališke skupine, župnije ipd., izkazujejo višjo raven znanja kot tisti, ki niso vključeni v slovensko skupnost zunaj šole, in 2) kraj stalnega prebivališča, pri čemer se kaže negativen vpliv razdrobljenosti slovenske skupnosti v Trstu, ki se izkazuje v slabši sporazumevalni zmožnosti v različnih zvrsteh slovenščine dijakov iz mesta v primerjavi s tistimi iz tradicionalno slovenskih vasi v okolici Trsta. Iz zapisanega izhaja, kakor ugotavlja tudi Melinc Mlekuž (2019: 68), da »imajo osrednjo vlogo pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti mladih v slovenski skupnosti v Italiji vzgojno-izobraževalne ustanove, torej vrtci in šole, zato sta ustrezna zasnova pouka in usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev ključnega pomena«. H kakovosti pouka slovenščine in k razvijanju sporazumevalne zmožnosti v (knjižni) slovenščini lahko pomembno doprinese tudi jezikovni asistent. 4 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v knjižnem jeziku kot temeljni cilj pouka slovenščine z jezikovnim asistentom Po tem, ko se jezikovni asistent seznani s sociolingvistično podobo skupnosti, v kateri izvaja pedagoški proces, določi operativne cilje in jih prilagodi učečim se. V nadaljevanju predstavljamo temeljne cilje, metode in vsebine oz. gradiva s speciifkami glede na izbrani prostor, ki lahko služijo kot napotki za delo jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. 4.1 Eden od temeljnih ciljev pouka slovenščine je v manjšinskem prostoru enak kot v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji: razvijanje kritične sporazumevalne zmožnosti, ki »je tista raven, na kateri sta funkcionalna in kulturna zmožnost nadgrajeni z znač il- nostmi kritičnega mišljenja, med katerimi so motiviranost za razmišljujoče sporazu- mevanje, občutljivost na širši kulturno-družbeni kontekst, razumevanje različnih perspektiv in zmožnost vživljanja, zavest o afektivni razsežnosti jezikovne dejavnosti, zmožnost presoje na podlagi jasno oblikovanih meril ter etična odgovor nost« (Vogel 2018: 75). Zaradi dejavnikov, ki vplivajo na dejansko rabo slovenščine (v nestandardni in standardni različici) zunaj šole in smo jih našteli v prejšnjem razdelku, ugotavljamo, da številni dijaki ne glede na to, kateri je njihov prvi jezik, v knjižnem jeziku uporabljajo omejeno besedišče in sporazumevalne vzorce, ki se navezujejo izključno na šolsko okolje in obravnavano učno snov, iz česar sledi, da ob zaključku šolanja in v odrasli dobi ne izbirajo ustreznih jezikovnih sredstev glede na govorne položaje. Melinc Mlekuž (2019: 69) tako zapiše: »Cilj pouka slovenščine je učence in dijake usposobiti v kritične uporabnike slovenskega jezika, ki bi znali v naboru jezikovnih sredstev izbrati 5 Pri čemer je treba poudariti, kar je avtorica članka izvedela iz pogovora s profesorico slovenščine na liceju Franceta Prešerna in potrjuje tudi Melinc Mlekuž (2019: 69), da trening skoraj tretjine učencev, ki se športno udejstvujejo pri društvih, včlanjenih v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, poteka v italijanščini. 248