Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 tudi z otroki; 2) starši so govorci različnih maternih jezikov, z otroki vsak dosledno govori svoj jezik; 3) oba starša ali eden od njiju je govorec manjšinskega jezika, ki ga z otroki uporablja manj ali enakovredno z večinskim jezikom; 4) oba starša ali eden od njiju je govorec manjšinskega jezika, z otroki komunicirata večinoma z jezikom večinskega naroda; 5) nobeden od staršev ne govori manjšinskega jezika, otroci se ga učijo v procesu formalnega izobraževanja. Prav vse govorne situacije najdemo tudi na obravnavanih licejih, pri čemer se pri tistih, ki sodijo v peto skupino, pogosto izkaže, da sicer imajo slovenske prednike, a se je znanje slovenščine skozi generacije izgubilo. Med dijaki so tudi takšni, sicer redki, ki v šolo prihajajo iz Slovenije in katerih materni jezik je slovenščina, italijanščine pa so se naučili v procesu formalnega izobraževanja. Iz tega izhaja, da se materni oz. prvi jezik, torej tisti jezik, ki se ga človek začne učiti kot prvega in ki je del otrokovega siceršnjega razvoja (Pirih Svetina 2005), razlikuje od dijaka do dijaka, isto pa velja za drugi jezik oz. jezik okolja, ki je tisti jezik, ki ga govorci uporabljajo poleg svojega maternega jezika kot sredstvo sporazumevanja in je jezik ali večine ali manjšine. Vpis otrok na slovenske šole v Italiji iz neslovenskih oz. italijansko govorečih družin, ki sodijo v peto skupino po zgornji klasiifkaciji, se v zadnjih 25 letih povečuje (Melinc Mlekuž 2019: 68). Kot ugotavlja Melinc Mlekuž (prav tam), se prisotnost otrok iz neslovenskih, zlasti italijanskih družin sicer sprejema kot znak pozitivnega razvijanja medkulturnih odnosov, a se med pedagoškimi delavci in starši iz slovenskih oz. mešanih družin stopnjuje nezadovoljstvo zaradi nižanja ravni slovenščine. Ob tem na splošno sporazumevalno zmožnost v različnih socialnih zvrsteh slovenščine pri dijakih, katerih prvi jezik sicer je slovenščina, močno vpliva dejstvo, da je njihov prvi jezik manjšinski v razmerju do dominantnega jezika, italijanščine. Za dijake iz tradicionalno slovenskih vasi okoli Trsta, katerih število prebivalcev, ki 3 se izrekajo za Slovence oz. govorijo v slovenščini, pada, velja, da imajo pogosteje težave v knjižni slovenščini zaradi vpliva domačega narečja. Na podlagi daljšega osebnega stika z dijaki, preko dopolnilnega pouka in zgodb posameznikov z določenimi jezikovnimi težavami, ugotavljamo, da se sporazumevalna zmožnost tako v knjižni slovenščini kot tudi v drugih socialnih zvrsteh na obeh šolah med dijaki močno razlikuje. V večini primerov so težave povezane z več 4 dejavniki. Dijaki, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč pri pouku slovenščine, so v večini primerov ali iz italijanskih družin ali iz mešanih zakonov ter pogosteje delajo napake tako pri spontanem oz. nepripravljenem govoru kot tudi pri pisanju in imajo manjši besedni zaklad. Na sporazumevalno zmožnost v knjižni slovenščini pri maternih govorcih slovenščine pa močno vplivata naslednja dejavnika: 1) vključenost 3 Natančnejše podatke o številu slovenskih prebivalcev tržaškega podeželja prinaša socialnogeografska raziskava dr. Milana Bufona Ethnos in topos (v tisku). 4 O sociolingvistični situaciji na obeh šolah glede na dejavnike, ki so našteti v nadaljevanju, bi bilo sicer smiselno opraviti statistično raziskavo, ki bi prinesla natančne podatke o odnosu med rabo slovenščine in italijanščine v šoli in doma ter o dejanskem številu maternih govorcev obeh jezikov, a je bilo zaradi epidemije koronavirusne bolezni delo jezikovne asistentke predčasno prekinjeno, zato se v članku oprijemamo lastnih spoznanj, ki izhajajo iz osebnega stika z dijaki in učitelji pred epidemijo. 247