Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 v sklopu tega projekta vključeni v pedagoški proces na predšolski stopnji in v osnovni šoli, na Tržaškem pa je bilo načrtovano, da se jezikovni asistent vključi v pedagoški proces na višjih srednjih šolah. V projekt sta bila vključena dva liceja s slovenskim učnim jezikom in sedežem v Trstu, in sicer Državni znanstveni licej Franceta Prešerna 2 ter Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek. Prispevek izhaja iz izkušenj avtorice članka, ki je v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020 opravljala delo jezikovne asistentke za slovenščino. 2 Jezikovni asistent za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobra ževanja na Tržaškem Jezikovni asistent je »učitelj, ki preživi določeno časovno obdobje (v povprečju eno do dve šolski leti) v tuji državi, v kateri se poučuje jezik, katerega rojeni govorec je (‘native speaker’), tako da strokovno sodeluje in pomaga pri pouku tega istega jezika« (Perenič 2006: 48). Prevzema manjše ali večje skupine, nudi individualne inštrukcije in širi vedenje o jeziku, literaturi in kulturi svojega naroda z namenom posredovanja metainformacij v prid razvijanja jezikovne zmožnosti (prav tam). Pri tem se zastavlja vprašanje o vlogi jezikovnega asistenta za slovenščino na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Ta je namreč materni govorec jezika, ki je v večini primerov materni jezik učečih se ali drugi jezik pri tistih dijakih, katerih materni jezik ni slovenščina. Avtorica prispevka se je kot jezikovna asistentka vključila v pedagoški proces v vseh letnikih obeh licejev. Sodelovala je pri rednem pouku slovenščine in poleg tega prevzemala manjše skupine dijakov ali posamezne dijake z učnimi primanjkljaji pri predmetu slovenščina. Thordardottir (povzeto po Grgič 2017: 87) meni, da pridobljene pravice (manjšinske) skupnosti in urejen status (manjšinskega) jezika ne pomenijo nujno splošnega znanja tega jezika in s tem pogoja za razvoj veščin, ki bi govorcem omogočale učinkovito rabo manjšinskega jezika v vseh okoliščinah. Grgič (prav tam) ugotavlja, da pridobivanje jezikovnega znanja v didaktično strukturiranih okoljih, npr. v šolah, ni zadosten pogoj za učinkovito sporazumevanje v potencialno vseh kontekstih in na podlagi tega predlaga, da se izpostavljenost različnim rabam prenese v didaktično strukturirana okolja. Priložnosti za spontano usvajanje jezika in posledično razvijanje potrebnih sporazumevalnih veščin lahko pri rednem pouku uvaja tudi jezikovni asistent za slovenščino. 3 Jezikovna zvrstnost pri dijakih licejev s slovenskim učnim jezikom v Trstu Jezikovni asistent na šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu dela z jezikovno heterogeno skupnostjo, v kateri so člani te skupnosti dvojezični, pri čemer dvojezičnost razumemo kot pojav, v katerem prihaja do stika dveh različnih jezikov, za govorca dveh jezikov pa dvojezičnost pomeni enakovredno obvladanje oz. znanje obeh jezikov (Pirih Svetina 2005). Pertot (2011: 30) klasiifcira pet kombinacij družinske govorne situacije: 1) oba starša sta govorca manjšinskega maternega jezika, ki ga uporabljata 2 Poleg obeh licejev s slovenskim učnim jezikom sta v Trstu višji srednji šoli še Državni tehnični zavod Žiga Zois in Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan, ki za zdaj še nista bili vključeni v projekt. 246