Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 3 Empirična raziskava o sporazumevalni zmožnosti dijakov, govorcev različnih zvrsti slovenščine, in o njihovih stališčih do knjižnega jezika 3.1 Predstavitev raziskave Podatki so bili pridobljeni v okviru pilotne raziskave o stališčih učencev do svojih 3 jezikovnih različic, ki je bila aktivna od 7. junija do 7. septembra 2019. Vprašalnik je sestavljajo 34 vprašanj, od katerih je bilo 18 vprašanj izhodiščnih in 16 pogojnih, vezanih na določene izbire. V tokratni razpravi nas bodo zanimala le vprašanja, ki so neposredno povezana z oceno pri predmetu slovenščina in stališči do učenja knjižnega jezika. Anketo so v celoti izpolnili 504 dijaki in delno 55 dijakov, od tega 262 (47 %) moških in 296 (53 %) žensk. Največ dijakov, in sicer 331 (59 %), se šola na srednjih strokovnih šolah. 203 dijaki (36 %) obiskujejo gimnazijo, 14 (3 %) se jih šola po 4 modelu 3 + 2, 4 obiskujejo dveletno poklicno šolo in 2 triletno poklicno šolo. Med dijaki je 517 takih, ki doma govorijo slovensko, 42 pa je domačih govorcev drugega jezika. V razpravi je bil poudarek na prvi skupini govorcev: med njimi jih je kot prevladujočo zunajšolsko zvrst slovenščine največ (30,8 %) izbralo mestno govorico (ljubljanščino), sledijo jim govorci slenga (30 %), narečja (18,4 %), pokrajin- 5 skega govora (npr. gorenjščine) (11,8 %) in splošnega pogovornega jezika (6,6 %). Slovenščino, značilno za priseljensko skupnost, je izbralo le 8 dijakov (1,5 %). Raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili, so bila naslednja: 1) ali različica, ki jo dijaki po svojem mnenju najpogosteje govorijo zunaj šole, in obdobje, v katerem so se začeli srečevati s knjižnim jezikom, vplivata na oceno dijakov pri predmetu slovenščina; 2) kako različica, ki jo dijaki po svojem mnenju najpogosteje govorijo zunaj šole, in obdobje, ko so se začeli srečevati s knjižnim jezikom, sooblikujeta njihova stališča do učenja knjižnega jezika; 3) katere dejavnosti bi po njihovem mnenju prispevale k razvijanju jezikovne prožnosti in učenju knjižnega jezika. 3 Prošnja za posredovanje dijakom je bila naslovljena na profesorje slovenščine s 14 srednjih šol z območja Ljubljane. 4 Glede na podatke Statističnega urada RS za šolsko leto 2018/19 je tako delež gimnazijcev skoraj identičen (v celoti 35 %), delež dijakov, ki se šolajo v srednjih strokovnih in tehniških šolah, večji (v celoti 47 %), delež dijakov na poklicnih šolah pa tudi zaradi tega, ker je v času anketiranja potekala strnjena praksa, občutno manjši (v celoti 18 %). 5 Anketni vprašalnik je bil namenjen dijakom, ki v šolah obravnavajo socialno zvrstnost, kot je predstavljena v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča. Ker ta opredelitev ne zajame v celoti sodobne sociolingvistične situacije in tudi ker nekatere zvrsti v slovenskem jezikoslovju niso enotno in jasno opredeljene, so bile ob poimenovanjih zvrsti dijakom v pomoč ponazoritve ali dodatni opisi. Zaradi enačenja knjižnega jezika z (zapisanim) zbornim jezikom ter zaradi nejasnega razmerja med knjižnim pogovornim jezikom in kultiviranim nadstandardnim govorom osrednje Slovenije, s katerim se dijaki z območja Ljubljane srečujejo tudi v javnih in uradnih položajih, smo se tako v anketi odločili za rabo širšega pojma splošni pogovorni jezik, ki mu je bil v anketnih vprašalnikih dodan opis kot ga govorijo bolj izobraženi govorci in ki lahko zajame obe različici. 236