Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 2.1 Posebnosti t. i. obrobnih govorov Z vidika govorca slovenščine kot prvega jezika Skubic (2004) sociolekte razvršča na primarne in sekundarne. Medtem ko se primarni usvojijo večinoma v prvotnem, družinskem okolju, se sekundarni usvajajo z vstopanjem posameznika v različne socialne skupine in so spremenljivi. Z vidika družbene veljave pa jih deli na kultivirane, ki se od knjižnega jezika manj razlikujejo in katerih govorci uporabljajo sporazumevalne vzorce, značilne za prevladujočo kulturo (Skubic 2004: 298–301), ekscesne, za katere je značilno namerno odstopanje od ustaljenih vzorcev in med katere spada tudi najstniški sleng kot pomembno identitetno sidro v obdobju srednje šole, ter obrobne, ki sicer priznavajo družbeno višji status kultiviranih govorov, vendar se s svojim govorom identiifcirajo kot pripadniki primarne družbene skupine (Skubic 2004; Bitenc 2016: 80, 96). Čeprav se govorci obeh skupin pri rabi knjižnega jezika srečujejo s podobnimi težavami, tj. z izbiro neknjižne različice v položajih, ko bi bila ustreznejša knjižna, ter z interferencami iz prvotnih govorov v knjižno različico (Smole 2009: 562; Tiva- dar, Tivadar 2015: 43–44), se bo odziv naslovnikov najverjetneje razlikoval zaradi različnega vrednotenja primarnih sociolektov z vidika t. i. prevladujoče kulture (Bitenc 2016: 80, 96). Govorci kultiviranih sociolektov so pri rabi svojega govora namesto knjižnega samozavestni in se pogosto razlike niti ne zavedajo (Skubic 2004: 298–301). T. i. obrobni govori, med katere Skubic (2004) uvršča narečja, mestne govo rice in priseljenske govore, pa imajo več opaznih posebnosti. Z jezikovnega vidika je za narečja značilna raba narečnih elementov, mestne govorice poleg geografsko zaznamovanih značilnosti zaznamuje tudi pogosta raba vulgarnih izrazov in odsotnost t. i. vljudnostnih vzorcev. V priseljenskih govorih se poleg obojega pojavljajo še interference iz prvotnega jezika staršev, ki so lahko predmet posmeha in podcenjevanja (Skubic 2004). S kulturnega vidika pa so govorci obrobnih govorov ob vstopu v šolo deprivilegirani, ker s seboj prinesejo komunikacijske in kulturne vzorce, značilne za svojo mikrokulturo (Campbell 2011: 85). Tudi odnos širše jezikovne skupnosti do vsake od teh treh skupin je različen. Odnos do narečij je, kot ugotavljajo Skubic (2004: 301–302), Bitenc (2016: 96) in Smole (2009: 561), sorazmerno naklonjen, saj se jih povezuje s splošnim pojmovanjem preprostosti in nekoruptivnosti. Mestni obrobni govori nimajo teh pozitivnih konotacij (Skubic 2004: 301–302) in so hkrati razumljeni kot izraz podpovprečne ekonomske in intelektualne moči, zato je odnos do njih bolj negativen. Najbolj negativen pa je odnos do t. i. priseljenskih govorov, ki so »stigmatizirani, pogosto predmet posmeha in označujejo njihove govorce kot tujce v družbi« (prav tam). 235