Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 39_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368
Simpozij OBDOBJA 39 in učenje knjižnega jezika, ne da bi pri tem postavljali hierarhično razmerje med jeziki in njihovimi različicami, še posebej ne med prvotnim govorom, ki ima največjo identiifkacijsko moč, in knjižnim jezikom. Ena najpomembnejših nalog šole in posebej temeljnega jezikovnega predmeta bi zato morala biti pri učencih razviti jezikovno prožnost in sporazumevalno zmožnost v knjižnem jeziku. Kot kažejo dosežki speciifčnih skupin prvotnih govorcev slovenščine v raziskavi PISA (Kolednik 2010: 142–148) in ugotovitve o interferencah iz učenčevih neknjižnih 1 različic v knjižni jezik ob pisanju maturitetnega eseja, slovenska šola in predmet slovenščina pri doseganju tega cilja nista dovolj uspešna. Zato bomo skušali v razpravi na podlagi literature opredeliti zunajšolsko neknjižno slovenščino kot dejavnik učenčevega uspeha, v empiričnem delu pa ugotoviti, kolikšen je njen vpliv na oceno pri predmetu slovenščina in odnos do knjižnega jezika. 2 Prevladujoča neknjižna različica slovenščine kot pomemben dejavnik dijako vega uspeha Dejavniki, ki vplivajo na dosežke dijakov, so se v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih raziskovali predvsem v povezavi z integracijo otrok priseljencev (Kolednik 2010). Kot se je ugotavljalo ob raziskavah PISA, na njihov slabši uspeh najmočneje vplivata socialno-ekonomski in kulturni status oz. družinsko ozadje ter neznanje učnega jezika (Dustmann, Frattini, Lanzara 2012: 22).2 Vendar glede na rezultate raziskave PISA opisna merila ne zadostujejo za pojasnitev večje uspešnosti priseljencev prve generacije kot priseljencev druge generacije (Karič 2010: 47). Zato je mogoče kot dodatno merilo upoštevati znanje knjižnega jezika kot različice, ki se od dijakov pričakuje v šoli. Slovenščino, ki so jo dijaki usvojili pred vstopom v šolo oz. s katero se zunaj šole najmočneje identiifcirajo, je treba upoštevati tudi v kontekstu predmeta slovenščina vsaj iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se lahko govor učenca bistveno razlikuje od knjižnega jezika; drugi pa, da se je sociolingvistična situacija v zadnjih dveh desetletjih močno spremenila tudi z vidika notranje jezikovne razčlenjenosti. Na to spremembo ni vplivala le okrepitev t. i. druge generacije emigrantov, temveč tudi prehodi med socialnimi razredi, poklici in življenjskimi prostori ali uveljavljanje novih kulturnih, ifnančnih, političnih elit, ki svojo pripadnost izražajo tudi prek posebne jezikovne različice. Zato so vsaj tako izrazite kot nacionalna identiteta, ki jo v šoli tradicionalno enačimo s knjižnim jezikom, osebne identitete, oblikovane skozi socialno interakcijo. Ti procesi pa so razvidni tudi v odnosu tako do knjižnega jezika kot do neknjižnih različic (Sorenson 2008) in družbenih skupin, ki jih govorijo. 1 Na elemente neknjižnega govora se vsako leto opozarja v poročilu glavnega ocenjevalca predmetne izpitne komisije za slovenščino na splošni maturi. 2 Socialni in kulturni status družine imata, kot je opozarjala že Kunst Gnamuš, pomembno vlogo pri usvajanju in učenju knjižnega jezika, razvijanju diskurzivne prožnosti in jezikovne (samo)zavesti, tudi ko govorimo o domačih govorcih slovenščine. V raziskavo so bila tako vključena tudi vprašanja, povezana s socialnim statusom družine in izobrazbo staršev, vendar jih v ta članek zaradi omejitve teme nismo vključili. 234